BritOFFshore

Ob 10. uri

Drugi današnji BritOFF je namenjen novicam iz Evropske unije. Evropski parlament je s 198 glasovi za in 223 proti ob 37 vzdržanih poslancih zavrnil nova trgovinska pogajanja z Združenimi državami Amerike. Pogovori med Evropsko komisijo in ameriško vlado kljub temu potekajo, vendar mora Evropska komisija za uraden začetek pogajanj prejeti mandat članic Evropske unije. Rezultat parlamentarnega glasovanja, ki je nezavezujoče, državam članicam tako služi predvsem kot indikator razpoloženja evropskih zakonodajalcev, ki bodo odločali o besedilu morebitnega trgovinskega dogovora med stranema. Evropska komisija si predvsem želi ameriške odprave carin na uvoženo jeklo in aluminij ter zagotovilo, da kaj podobnega ne bo doletelo tudi evropskih avtomobilskih proizvajalcev pri izvozu vozil na ameriški trg. Prav s takim ukrepom predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump žuga odločevalcem v Evropi, če ti na svoj trg ne bodo spustili ameriške kmetijske industrije. Evropska stran sicer vztraja pri stališču, da se ne bo pogajala pod grožnjo ameriških trgovinskih ukrepov in da bi uvedba novih carin pomenila takojšnjo prekinitev pogajanj.

Carine gor ali dol; nekatera podjetja in korporacije bodo v prihodnosti težje prečrpavale svoje dobičke v davčno bolj ugodna okolja in se pri tem branile, da niso vedele, da gre pravzaprav za davčne oaze. Finančni ministri Evropske unije so namreč posodobili seznam davčnih oaz in ga razširili za 10 držav. Na seznamu jurisdikcij, ki ne sodelujejo ustrezno pri izmenjavi davčnih podatkov, je tako sedaj 15 držav. Ameriški Samoi, Guamu, Samoi, Trinidadu in Tobagu ter Deviškim otokom Združenih držav so se pridružili še Združeni arabski emirati, Aruba, Barbados, Belize, Bermudi, Fidži, Marshallovo otočje, Oman, Vanuatu in Dominika. Seznam davčnih oaz je Evropski svet uvedel leta 2017 kot odgovor na razkritje davčnih utaj v aferah Panamski dokumenti in Luxleaks. Cilj seznama je vplivati na uvrščene jurisdikcije, da bi reformirale svojo davčno zakonodajo in tako odpravile škodljive ureditve, ki omogočajo odtekanje denarja zaradi davčnih olajšav.

Ob 8. uri

Poslanci spodnjega doma britanskega parlamenta so s 412 glasovi za in 202 proti podprli predlog o ponovnem glasovanju o tako imenovanem ločitvenem sporazumu in posledični odlog izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije. Izglasovani vladni predlog določa ponovno, tretje parlamentarno odločanje o izstopnem sporazumu, ki sta ga sprejeli pogajalski strani Evropske unije in Združenega kraljestva. Glasovanje o sporazumu se mora odviti do 20. marca. Če bodo poslanci po dveh zavrnitvah sporazum tokrat potrdili, bo britanska vlada Svet Evropske unije zaprosila za podaljšanje izstopnega obdobja do 30. junija. Če pa do potrditve sporazuma tudi tokrat ne bo prišlo, bo britanska premierka Theresa May zaprosila za daljše, za zdaj časovno nedefinirano izstopno obdobje. Slednje bi - ironično - najverjetneje tudi pomenilo, da bi v Združenem kraljestvu morali organizirati volitve v Evropski parlament. Preložitev izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije mora sicer soglasno potrditi 27 držav članic Unije. Do nadaljnjega predvideni datum izstopa namreč ostaja 29. marec.

Senat Združenih držav Amerike je z 59 glasovi za in 41 proti zavrnil razglasitev izrednih razmer, ki jih je ameriški predsednik Donald Trump na meji z Mehiko uvedel 15. februarja letos, s čimer je želel mimo kongresa priti do sredstev za gradnjo obmejnega zidu. Z zavrnitvijo razglašenih izrednih razmer je senat sledil predstavniškemu domu ameriškega kongresa, ki je tovrstno odločitev sprejel 26. februarja. Trump je bil v svojem odzivu, ki napoveduje, kako bo ravnal v kratkem, jedrnat, v velikih črkah je namreč tvitnil le, citiramo: “VETO!” Konec citata.

Zunanji minister Združenih držav Amerike Mike Pompeo je medtem sporočil, da je preostanek diplomatskega osebja, ki je po januarskem diplomatskem umiku še ostalo v Venezueli, sedaj zapustil to južnoameriško državo. Združene države Amerike sicer še naprej vršijo politični pritisk na administracijo venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Tako je ameriško ministrstvo za zunanje zadeve od ponedeljka do danes več kot 340 Venezuelcem, večinoma nekdanjim diplomatom in njihovim družinam, odvzelo podeljene vizume.

Zmagovalka parlamentarnih volitev v Gvineji Bissauu je vladna Afriška stranka za neodvisnost Gvineje in Zelenortskih otokov, krajše PAIGC. Po podatkih državne volilne komisije je osvojila 42 od 102 sedežev in tako, kljub temu da je izgubila 10 poslancev, ostala največja stranka v parlamentu. Drugo mesto je s 27 sedeži zasedlo pred volitvami oblikovano Gibanje za demokratično alternativo G-15, tretje pa Stranka za družbeno obnovitev, osrednja predstavnica opozicije. Zmagovita stranka PAIGC, ki vse od razglasitve neodvisnosti Gvineje Bissaua leta 1974 kroji politični prostor in katere član je tudi predsednik države Jose Mario Vaz, se bo morala glede na rezultate povezovati z ostalimi strankami in skleniti koalicijo. Gvineja Bissau sicer velja za eno bolj nestabilnih afriških držav, v kateri je le poredko prišlo do mirnega prenosa oblasti; v njeni zgodovini je tako zapisanih 16 državnih udarov, od katerih so bili štirje tudi uspešno izvedeni.

Naslovna fotografija: Patrick Cannon (CC BY 2.0)