Darko Šarić in sodni proces

Aktualno-politična novica
24. 2. 2015 - 8.05
 / BritOFF

Deseta

Že skoraj norčavo oviranje sojenja prvoobtoženemu Darku Šariću, ki ga srbsko tožilstvo skupaj z domnevnimi sodelavci bremeni šverca dobrih petih in pol ton kokaina iz Južne Amerike, se nadaljuje. Domnevni balkanski narko boss je po več kot štirih mesecih sodnega premora zaradi stavke srbskih odvetnikov sodišče na kratko obiskal 5. februarja, a z zahtevo po izločitvi specialnega tožilca Miljka Radisavljevića, njegovega namestnika Saše Ivanića in javne tožilke Zagorke Dolovac takoj dosegel novo prekinitev. Zahteva Šarićevih odvetnikov je bila zavržena, novo sojenje pa sklicano za včeraj. In ko so vsi prisotni že menili, da bo domnevni vodja balkanskega kokainskega kartela vendarle začel s svojo detajlno obrambo, ki jo je tožilstvu obljubil jeseni, je eden od njegovih odvetnikov Dejan Lazarević postregel z novim manevrom. Predlagal je izločitev predsednika sodnega senata Siniše Petrovića iz sodnega procesa.

Šarićev odvetnik Lazarević zahteva Petrovićevo izločitev zaradi domnevnih pisem oziroma navedb, ki so jih sodnemu svetu predložili nekateri od 9 soobtoženih v procesu, ki so krivdo priznali in se s sodiščem pogodili o kazni. V navedbah, ki naj bi jih po očitkih Lazarevića sodni svet zavrgel, naj bi obtoženi tožilstvo obremenili procesnih nepravilnosti, s tem pa pod vprašaj postavili celoten sodni proces. Šarićev odvetnik je ob tem zahteval, naj se navedbe skesancev takoj uvrstijo v sodni spis.

Argumenti za izločitev predsednika sodnega sveta Petrovića so podobni tistim, s katerim se je Šarićeva odvetniška ekipa v začetku meseca spravila nad specialnega tožilca Radisavljevića, njegovega namestnika Ivanića in javno tožilko Dolovac. Drug član Šarićeve odvetniške ekipe, Radoslav Baćović, je takrat problematiziral sestanek predstavnikov srbske obveščevalne službe BIA, ki je vodila predkazenski postopek enega od domnevno bližnjih Šarićevih sodelavcev Dragana Dudića Frica na Jelavi Gori aprila 2010, pod vprašaj pa je ponovno postavil tudi Fričevo smrt v Kotorju mesec dni kasneje. Frica je v enem od tamkajšnjih kafičev prerešetal črnogorski taksist Ivan Vračar, primer pa je bil hitro zaključen in kategoriziran kot maščevalno dejanje, saj naj bi Fric Vračarju po navedbah slednjega predhodno grozil. Morilec Vračar je dobil visoko, več kot 17-letno zaporno kazen, Šarićeva odvetniška ekipa pa je zdaj prepričana, da je bil njegov morilski motiv drugačen in povezan z omenjenim sestankom na Jelovi Gori.

Čeprav so vsi prisotni obveščevalci, kot poroča Center za preiskovalno novinarstvo Srbije, krajše CINS, na omenjenem skrivnem sestanku pojasnili, da se je Dragan Dudić Fric izkazal za neuporaben vir za preiskavo in preiskovalcem, kot se reče, ni imel prav veliko za ponuditi, se je Šarićev odvetnik Baćović naslonil na nadvse vprašljivo in povsem drugačno pričanje na sestanku edinega prisotnega kriminalista Rodoljuba Milovića. Po besedah slednjega naj bi Fric preiskovalcem razkril hierarhijo Šarićevega kartela, prišel pa naj bi tudi do podatkov, obremenjujočih za BIO, kar naj bi ga kasneje stalo življenja. Čeprav je sam Milović pojasnil, da je zgodba nepopolna, so jo Šarićevi odvetniki s pridom porabili za diskreditacijo vrha srbskega tožilstva. To sicer skušajo doseči že od vsega začetka sodnega procesa, kot kaže včerajšnji predlog po izločitvi predsednika sodnega sveta Siniše Petrovića, pa s tovrstno prakso nameravajo tudi nadaljevati. Zahteva bo po pričakovanjih sicer zavržena, sojenje Šariću pa se utegne nadaljevati že danes.

Spomnimo, Darko Šarić se je predal 18. marca lani, od takrat je tudi v priporu. Skupaj z njim bi moralo za omenjeno trgovanje s  5,7 tone kokaina na zatožno klop sesti še 35 soobtoženih, a jih sodišče trenutno obiskuje le 9. 9 jih je, kot smo omenili, krivdo že priznalo in se pogodilo s sodiščem, 14 jih na begu, 3 pa so se odločili za sodelovanje s preiskovalnimi organi.

Sedma

Mirovni pogovori, s katerimi Združeni narodi od januarja skušajo poseči v libijski politični kaos, so tik pred propadom. Z bojkotom pogajanj, ki bi se morala nadaljevati ta četrtek v Maroku, zdaj grozi mednarodno priznani libijski parlament, zaradi nevarnih razmer iz prestolnice Tripoli umaknjen v Tobruk, od tam pa se pod vprašanje postavlja smiselnost nadaljevanja mirovnih pogajanj, ki so sicer že vse od začetka na majavih nogah. Prva kroga pogajanj v januarju so namreč bojkotirali predstavniki islamistov, ki so v Tripoliju oblikovali vzporedno vlado in parlament, nekaj napredka pa je posebnemu odposlancu Združenih narodov Bernardinu Leonu uspeli doseči šele v začetku februarja, ko je v libijsko oazo Gadames uspel privabiti vse rivalske skupine. Sicer ločene pogovore je takrat označil za konstruktivne.   

Po navedbah Sirskega observatorija za človekove pravice je bilo od začetka letalskih napadov mednarodne koalicije na cilje Islamske države v Siriji 23. septembra lani ubitih približno 1.600 ljudi. Po navedbah observatorija, ki ima sedež v Londonu, je v napadih smrtno nastradalo 1.465 pripadnikov Islamske države in 73 pripadnikov islamistične skupine Al Nusra, povezane z Al Kaido. V koalicijskih napadih je bilo ubitih tudi najmanj 62 civilistov, med njimi 8 otrok. Kot je znano, iz zraka na položaje Islamske države od konca septembra prežijo predvsem letalske sile Združenih države Amerike, Bahrajna, Jordanije, Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov.

Predsedstvo Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, krajše ŠOU Ljubljana, na včerajšnji seji ni sprejelo pogodbe o financiranju Zavoda Radia Študent. Po besedah predsednika ŠOU Ljubljana Roka Likoviča so podpisu pogodbe nasprotovali študentski ministri iz vrst poslanske skupine Povezani, medtem ko sta skupini Modro za študente in Zagon pogodbo potrdili. Kot je znano, je ŠOU s sprejetim proračunom za tekoče leto že močno zmanjšal financiranje radia, ki ga trenutno poslušate, ta pa, ker pogodba še ni podpisana, ostaja brez osnovnih sredstev. Radio Šudent pa ostaja tudi brez sveta zavoda. Konstitutivne seje, ki bi se morala prav tako odviti včeraj, se namreč nista udeležila predstavnika ŠOU Ljubljana, imenovana na predlog Povezanih, s čimer seja ni bila sklepčna, Zavod Radio Študent pa do nadaljnjega tako ostaja brez organa upravljanja.

 

 

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness