Delitveni BritOFF

Aktualno-politična novica
Delitvena ekonomija
26. 10. 2017 - 10.05
 / BritOFF

ob 10:05

V ameriškem kongresu za glasove tekmujeta dva konkurenčna si zakona. Zakon o pravicah bi prepovedal tajne programe ameriških obveščevalnih agencij, ki zbirajo in nadzorujejo komunikacije ameriških državljanov. Hkrati s predlogom Zakona o pravicah pa je podaljšanje Zakona o nadzoru s strani tujih obveščevalnih služb, angleško Foreign Intelligence Surveillance Act in krajše FISA, predlagal komite obveščevalnih služb senata.

FISA poteče konec leta 2017, zaenkrat pa skozi pravne luknje ameriškim preiskovalnim organom, na primer FBI-ju, omogoča, da išče po bazi komunikacij, v kateri naj bi se nahajale komunikacije tujcev, a se "po nesreči" v njej znajdejo tudi domače komunikacije. FBI to bazo izkorišča za odkrivanje kaznivih dejanj v ZDA. V FISI so ameriški preiskovalci našli načine, da zaobidejo druge programe masovnega nadzora, ki jih je ameriško sodišče prepovedalo po razkritjih Edwarda Snowdna.

Komite obveščevalnih služb senata ZDA je v svojem predlogu stopil še korak dlje. Pri ponovnem potrjevanju FISE so namreč izpustili člen, ki določa, da so tarče zbiranja podatkov lahko samo tuji državljani. Po novem bi lahko državni tožilec informacije, zbrane s strani vohunskih agencij, uporabljal v sodnih postopkih za kazniva dejanja, storjena na tleh ZDA. Nad odločitvami državnega tožilca ne bi bilo mogoče izvajati sodnega nadzora - in Zakon o nadzoru s strani tujih obveščevalnih služb bi postal zakon masovnega nadzora doma.

Na drugi strani je svojo podporo Zakonu o pravicah že napovedala organizacija Electronic Frontier Foundation. Ta na ustavnem sodišču dokazuje, da je nadzor, ki ga trenutno izvaja Agencija za nacionalno varnost, nezakonit. Novi zakon bi tako onemogočil iskanje glede na ime, telefonsko številko ali e-poštni naslov ameriškega državljana po bazah zajetih komunikacij, povečal bi nadzor nad obveščevalnimi službami in njihovo transparentnost.

 

ob 8:05

Julian Assange je prek twitterja povedal, da ga je pred predsedniškimi volitvami v ZDA kontaktiralo podjetje Cambridge Analytica, ki je takrat za predsedniškega kandidata Donalda Trumpa izdelovalo analize podatkov in projekcije. Cambridge Analytica je wikileaksu želelo ponuditi pomoč pri urejanju in izdaji spletne pošte Hillary Clinton. Assange je še zatrdil, da so ponujeno pomoč zavrnili.

Washington post pa poroča o ugotovitvah, da je poročilo podjetja Fusion GPS, ki je služil kot vir za afero Trumpovih povezav z Rusijo, vsaj delno plačala kampanja Hilllary Clinton in Demokratični nacionalni komite.

Mainstream mediji v ZDA pa so odkrili še eno zlonamerno vmešavanje Rusije v notranjo politiko ZDA. Tako so vse pogostejša poročila, po katerih naj bi Rusija za vnašanje razdora v homogeno ameriško družbo zlorabljala tudi aktiviste Black lives matter in drugih skupin, ki opozarjajo na rasizem v ZDA. Zaradi intervjuja za rusko podprti radio Sputnik je moral celo odstopiti član PR ekipe kandidatke za guvernerko Stacey Abrams. V primeru izvolitve bi Abrams postala prva temnopolta guvernerka v ZDA (povzeto po The Real News Network).

Malce preveč inovativnosti pa je v reševanju problema preveč zasedenih bolnišnic pokazala britanska Nacionalna zdravstvena organizacija. Ta se je v vsesplošnem navdušenju politikov nad delitveno ekonomijo odločila za sodelovanje s start-upom, ki zagotavlja airbnbju podobno storitev za bolnike. Lastniki stanovanj bi za oddajo ene sobe bolniku dobili mesečno plačilo v višini 1000 funtov. V plačilo bi bila všteta tudi priprava treh obrokov v mikrovalovni pečici dnevno, zagotavljanje dovoljšne količine tekočine in pogovor. Drugih pogojev za oskrbo na domu ni - niti izkušenj za delo z bolniki.

Čez dve uri - pet čez deset - sledi tehno-britoff, v katerem poročamo o novicah s področja regulacije moderne tehnologije. Do takrat vam postrežemo še z novico, da se je po spletu ponovno razširil izsiljevalski črv, ki kriptira podatke na računalniku in zahteva odkupnino v bitcoinih v vrednosti okrog 280 evrov. Najbolj sta prizadeti Rusija in Ukrijana, kjer je napad onesposobil letališče v Odesi, črva pa so zaznali tudi v Turčiji in Nemčiji.

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.