Dritoff

1005

Črka D je današnji ključ za brskanje po Abecedariju spregledanih, ponedeljkovi dopoldanski rubriki aktualnopolitične redakcije.

Džibuti, majhna država na severnem delu afriškega roga, ujeta med Eritrejo, Etiopijo in Somalijo, je geostrateško pomembna že zaradi geografske lege na južni ožini Rdečega morja. Predstavlja pomembno trgovsko in vojaško logistično točko globalnih razsežnosti, tako ameriška kot francoska vojska pa imata v državi stalna oporišča. Njen geostrateški potencial pa očitno želi izkoristiti tudi Kitajska, kar je s poslovnimi potezami začela izkazovati leta 2013.

Tistega leta je namreč kitajsko trgovsko-transportno podjetje kupilo 23,5-odstotni delež pomembnega pristanišča v mestu Doraleh, ki je bilo pred tem v dvotretjinski državni lasti, tretjino ter ekskluzivne pravice do uporabe pa si je lastilo dubajsko podjetje DP World. Terminal se je izkazal kot izjemen uspeh, ki je ustvaril letne dobičke v vrednosti več deset milijonov ameriških dolarjev.

Težave so se začele, ko je džibutijska vlada začela izvajati načrt ekspropriacije celotnega terminala, vključno z domnevno nezakonitim odvzemom nadzora nad terminalom februarja 2018 in sklicevanjem na enostransko prekinitev sporazumov. To je pripeljalo do več tožb in julija 2018 je razsodišče na mednarodnem arbitražnem sodišču v Londonu odločilo, da je bilo domnevno vmešavanje Džibutija nezakonito in neveljavno.

Prav tako je v nasprotju z ekskluzivnimi pravicami, podeljenimi podjetju DP World, Džibuti v zadnjih letih sodeloval s kitajskimi podjetji za gradnjo, razvoj in upravljanje šestih novih pristanišč in prostotrgovinskih con znotraj Džibutija.

Kitajski trgovci kljub številnim partnerstvom z Džibutijem in lastništvu v njegovih državnih podjetjih niso sprejeli nobenih ukrepov za preprečitev nezakonitega zasega terminala in enostranskega prenehanja sporazumov. Ker se domnevno nezakonito delovanje še kar nadaljuje, so različne hčerinske družbe podjetja DP World avgusta 2018 tožile China Merchants Port Holdings Company na vrhovnem sodišču v Hongkongu. Podjetje DP World v tožbi išče odškodnino, obresti in priznanje, da so kitajski trgovci nezakonito povzročili ali vplivali na enostranske kršitve pogodb med Džibutijem in DP World. Kitajska pa si že obeta, da bosta njeno vojaško logistično oporišče in terminal v polnosti začela delovati s koncem koledarskega leta.

0805

V nedeljskem drugem krogu predsedniških volitev v Braziliji je zmagal kandidat desnice, Jair Bolsonaro. 63-letni vojaški častnik je prejel 55,2 odstotka glasov, njegov protikandidat iz vrst Delavske stranke Fernando Haddad pa 44,8 odstotka. Bolsonaro, ki se ga je prijel nadimek “brazilski Donald Trump”, je znan po skrajnih stališčih, naklonjenosti do bivše vojaške diktature ter zaničevalnih pripombah na račun žensk, temnopoltih in homoseksualcev. Zaradi svojih predvolilnih obljub o izkoreninjenju korupcije, v katero so vpleteni številni tradicionalni politiki, in obljub, da se bo ostreje lotil kriminala v državi, uživa dokaj visoko podporo Brazilcev vseh slojev.

V prvem govoru po zmagi je zatrdil, da bo spremenil usodo Brazilije in ustvaril veliko, svobodno in bogato državo. Prav tako je poudaril, da se “ni bilo več možno spogledovati s socializmom, komunizmom, populizmom in levičarskim ekstremizmom” ter da bo sledil zgledu voditeljev, kot je bil Winston Churchill. V kateri vojni bo blestel, se še ni izjasnil.

Stavkovni odbor Sindikata delavcev v pravosodju je v četrtek razglasil splošno stavko, ki se bo začela 5. novembra. Na svoji spletni strani so zapisali, da zahtevajo takojšnjo odpravo plačnih anomalij, ustrezno ovrednotenje dela, povečanje kadrovskega načrta in začetek odpravljanja še preostalih varčevalnih ukrepov. Hkrati dajejo pobudo za začetek takojšnjih pogajanj. Vlado pozivajo, da se v skladu z zakonom o stavki nemudoma odzove na njihovo pobudo, so zapisali. Ne izključujejo pa niti zaostritve stavke, če do konca novembra dogovor z vlado glede stavkovnih zahtev ne bo dosežen. Kot možno zaostritev stavke navajajo udeležbo na shodu, ki bo predvidoma 5. decembra.

Zahtevajo takojšnjo in hkratno odpravo preostalih anomalij pri vrednotenju delovnih mest nad 26. plačnim razredom in anomalij, nastalih zaradi spremenjenega vrednotenja zdravniških delovnih mest. Tako naj se dvignejo plačni razredi delovnih mest nad 26. plačnim razredom za tri do štiri plačne razrede v skladu s predlogom, ki ga je konec novembra lani podala pogajalska skupina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja. Plačni razredi delovnih mest do 26. plačnega razreda pa naj se dvignejo za dva plačna razreda.

Pri zahtevi za povečanje kadrovskega načrta navajajo, da je treba takoj zaposliti pravosodne policiste ter vzgojne in tehnične delavce za nemoteno delovanje zavodov za prestajanje kazni. Zdaj so namreč zaposleni preobremenjeni in se varnostni standardi prilagajajo številu zaposlenih. Tako prihaja denimo do neupravičenega zmanjševanja števila pravosodnih policistov na oddelkih zavodov in pri spremstvih zaprtih oseb ter do omejevanja dopustov.

Vse zaposlene v dejavnosti sodstva, kamor med drugim vključujejo sodišča, tožilstva, zapore, prevzgojne zavode, upravo za izvrševanje kazenskih sankcij in državno odvetništvo, pozivajo, naj do nadaljnjega delajo počasneje in natančneje, in naj ne presegajo nezakonitega nadurnega dela, naj ne dopustijo, da izgorijo, in da naj znanje, ki presega njihov opis del in nalog, prihranijo za boljše pogoje dela in primerno plačilo.