EU Volitve

EU Volitve

Aktualno-politična novica
29. 5. 2019 - 10.05
 / BritOFF

DESETA

Preštevanje glasov po evropskih volitvah je zaključeno, nova sestava trenutno 751-članskega evropskega parlamenta pa v veliki meri znana. Tradicionalno prevladujoče sile Evropska ljudska stranka, Stranka evropskih socialistov in Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo so nekoliko izgubili vpliv na račun nacionalističnih in populističnih strank ter Zelenih. Slednje v Sloveniji novih predstavnikov niso dobile, volivci v Podalpju so v Evropski parlament od osmih poslali le tri nove poslance.

Za Slovenijo so bile tokratne evropske volitve četrte, sicer pa so bili evropski poslanci v državah Unije prvič neposredno voljeni leta 1979. Takrat je na volišča odšlo 62 odstotkov volilnih upravičencev, kar je veliko tudi s stališča letošnje, sicer druge najvišje volilne udeležbe, ko je glas oddala dobra polovica upravičencev. Ne glede na to, da se je na prve evropske volitve podalo rekordno število volivcev, pa pri Večeru, v katerega arhiv smo ponovno pokukali za potrebe tokratnega BritOffa, nad udeležbo niso bili zadovoljni, ob tem pa so izpostavili tudi nezainteresiranost držav članic za evropsko zgodbo. Prisluhnimo novici s komentarjem, objavljeni 12. junija 1979, nekaj dni po volitvah.

“Brez zanimanja

7. in 10. junija je 181 milijonov volivcev v devetih deželah evropske skupnosti volilo 410 poslancev za evropski parlament. Prve neposredne volitve, ki naj bi bile nekakšen dokaz zrelosti evropske skupnosti oziroma njene skupščine - pravzaprav konec procesa njenega institucionalnega oblikovanja - so pokazale, da so imeli prav tisti, ki so napovedovali, da bodo volitve izraz državnosti in strankarske pripadnosti. Kar pa je veliko premalo, da bi resnično zaživel proces gospodarske in politične unije v Evropi.

Že katastrofalno slaba udeležba na četrtkovih volitvah v nekaterih državah - Veliki Britaniji, Nizozemski in Danski - je dala slutiti, da javnost v določenih deželah članicah Evropske Gospodarske Skupnosti ni preveč navdušena nad neizdelano idejo enotne in združene Evrope.

Končni rezultati kažejo, da bodo demokrščanske stranke imele v parlamentu 112 poslancev, socialisti 110, konservativci 64, komunisti 43, liberalci 35, demokratični liberalci 23 in ostale stranke 23. 

Po pričakovanju so zmagali demokrščani, komunisti pa so potrdili svoje mesto v sedanjem razmerju moči v omenjenih deželah evropske gospodarske skupnosti.

Hrup in ravnodušnost, ki sta spremljala volitve, sta pokazala, da zanimanje za “parlament brez oblasti,” kot imenujejo evropsko skupščino, ni veliko in da se večina dežel raje ubada z lastnimi gospodarskimi in političnimi težavami, kakor da bi izgrajevala evropsko skupnost, ki je zaradi raznolikosti svojih interesov in prijemov vsaj za sedaj in v takšni obliki, kot se kaže, povsem brez moči in tako nezanimiva tudi za najvnetejše zagovornike združene Evrope.

Ž. Rojc”

 

OSMA

Predsednik grške vlade Aleksis Cipras je uresničil predvolilno napoved in po porazu Sirize na volitvah v evropski parlament sporočil, da bodo predčasne parlamentarne volitve v Grčiji 7. julija. Da bo v primeru poraza Sirize sklical predčasne volitve, je Cipras napovedal že v petek pred volitvami, njegova stranka pa je nato po preštetih glasovih res precej zaostala za konservativno Novo demokracijo. Slednji so volivci namenili 33 odstotkov glasov, medtem ko jih je Siriza prejela 24. Redne splošne volitve bi sicer v Grčiji potekale konec oktobra.

Zaupanje volivcev, a zgolj tistih na strankarski ravni, bo po novem volilnem porazu preveril tudi predsednik Stranke modernega centra Miro Cerar. Za to potezo se je Cerar odločil po sestanku s člani kolegija predsednika stranke in za oktober napovedal volilni in programski kongres SMC-ja, na katerem se bo stranka izrekla o podpori njemu in morebitnim  drugim kandidatom za predsednika. SMC je sicer na volitvah dosegla 1,6 odstotka podpore, s čimer je bila seveda daleč od evropskega poslanca.

Precej bolj odločno kot Cipras in Cerar se je na poraz odzval trener italijanskega Milana Gennaro Gattuso, ki je po neuspehu svojega kluba v italijanskem nogometnem prvenstvu prevzel odgovornost in, brez preverjanja podpore med tistimi, ki so ga imenovali, odstopil. Cilj rdeče-črnih je bila uvrstitev med prva štiri moštva serie A in s tem  v ligo prvakov. Kljub temu da so bili v igri vse do zadnjega kola, jim ni uspelo in na koncu so osvojili 5. mesto. V elitnem evropskem klubskem tekmovanju bodo Italijo tako v naslednji sezoni zastopali: prvak Juventus ter Napoli, Inter, in kot največje presenečenje - Atalanta. Milan, ki ga je zapustil tudi športni direktor Leonardo, bo nastopal v ligi Evropa.

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.