Facebook liberator mundi

10:05

Znova je četrtek, nekaj čez deseto in s tem čas za tehnološki BritOFF.

Facebook je v torek naznanil, da bo prihodnje leto uvedel svojo lastno kriptovaluto z imenom Libra. Ta naj bi približno milijardi in pol uporabnikom Facebooka omogočila globalno trgovanje ne glede na njihove domače bančne račune ter državne valute. V svojem sporočilu za javnost Facebook zatrjuje, da želi doseči predvsem tisti približno dve milijardi zemljanov, ki bančnega računa sploh nimajo. Libro naj bi poganjala prirejena, stabilna različica tehnologije blockchain, ki za preverjanje transakcij ne porabi toliko energije kot klasična različica, ki jo uporablja denimo Bitcoin. Nad Librinim blockchainom bo bdel poseben odbor ustanoviteljev združenja The Libra Association, ki so k projektu primaknili vsak najmanj 10 milijonov dolarjev. Med 28 ustanovitelji Libre se tako nahajajo tehnološki in finančni velikani, kot so PayPal, eBay, Spotify ter Uber in Visa ter Mastercard. Stabilnost kriptovalute pa naj bi zagotavljala tudi njena vezava na običajne fiat valute.

Novica o Facebookovi lastni kriptovaluti pa seveda ni navdušila predstavnikov oblasti v ZDA in v Evropi. Francoski finančni minister Bruno Le Maire je bančne guvernerje držav G7 že pozval, naj do julijskega srečanja pripravijo poročilo o Libri. Suverena kriptovaluta naj bi imela po njegovem mnenju preveč slabih plati, od kršenja zasebnosti uporabnikov do financiranja terorističnih združb. Mark Carney, guverner Banke Anglije, je prav tako izrazil zaskrbljenost nad možnostjo bodočega kriptopranja denarja. Vpogled v transakcije Libre namreč vsaj na začetku ne bi bil dostopen vsem uporabnikom, temveč zgolj podjetjem ustanoviteljem.

Problem Libre pa ni zgolj v pranju denarja in financiranju kriminalnih združb. Trgovanje z Libro naj bi namreč potekalo preko kriptodenarnice Calibra, ki bo poleg samostojne različice integrirana tudi v Facebook in WhatsApp. Denarnica, ki bo pod nadzorom Facebooka, naj bi uporabnikom omogočala hitro plačevanje tako fizičnim osebam kot podjetjem. Facebook seveda sveto obljublja, da podatkov o transakcijah ne bo uporabljal za oglaševalske namene. O vrednosti častne pionirske s strani družbenega medija pa ni tako zelo prepričan odbor za bančništvo, prostorsko načrtovanje in urbane zadeve ameriškega senata. Predstavnike Facebooka je pozval na zaslišanje glede varnosti Libre, ki bo potekalo sredi julija. Zaradi vloge v škandalu Cambridge Analytica pa Facebooku grozi tudi globa s strani Zvezne komisije za trgovino, ki bi lahko dosegla celo 5 milijard dolarjev.

Pozitivne učinke napovedi Libre pa je že občutil očanec vseh kriptovalut Bitcoin. Njegova vrednost se je glede na marčevske vrednosti na dan napovedi Libre skoraj potrojila.

8:05

Posebna poročevalka Združenih narodov za človekove pravice Agnes Callamard je na podlagi svojega poročila o umoru novinarja Džamala Hašodžija zahtevala uvedbo uradne preiskave proti savdskemu prestolonasledniku in voditelju države Mohamedu bin Salmanu. Mednarodna kriminalistična preiskava umora bi osumljence namreč lahko preganjala tudi zunaj meja Turčije in Saudove Arabije. Prav tako je pozvala k zaustavitvi sojenja domnevnim osumljencem za umor Hašodžija v Riadu, saj naj bi večina dejanskih osumljencev še vedno bila na prostosti. Saudovo Arabijo je obtožila tudi oviranja pravosodja, čemur pa Riad uradno še vedno oporeka s trditvijo, da je šlo pri umoru zgolj za soloakcijo samosvojih agentov mimo nadzora prestola.

Danes potekajo dejavnosti ob svetovnem dnevu beguncev, ki je namenjen opozarjanju na to perečo problematiko. Visoki komisariat za begunce ZN je v svojem rednem letnem poročilu objavil, da je bilo konec lanskega leta po svetu približno 70 milijonov ljudi beguncev, prosilcev za azil ali notranje razseljenih. To pomeni eden od 108 svetovnih prebivalcev. Od tega jih je približno 20 odstotkov pregnanih z domov že več kot dve desetletji. Glede na leto 2017 se je število beguncev povečalo za okoli dva milijona, k čemur naj bi največ prispevala politična nestabilnost v Venezueli in Etiopiji, kar dve tretjini vseh beguncev pa prihajata iz samo petih držav: Sirije, Afganistana, Južnega Sudana, Mjanmara in Somalije. Največ beguncev in prosilcev za azil, skoraj 4 milijone, trenutno gosti Turčija.

Nadzorniki Slovenskega državnega holdinga so sprejeli odločitev o prodaji 100-odstotnega državnega deleža v Abanki v prid kupcu Novi KBM oziroma njenemu lastniku, ameriškemu finančnemu skladu Apollo. Podrobnosti prodaje naj bi bile znane danes ob podpisu pogodbe, po neuradnih podatkih pa naj bi kupnina znašala okoli 500 milijonov evrov. Finančno ministrstvo je sporočilo, da bo 10 odstotkov kupnine namenjeno za demografski rezervni sklad, 90 odstotkov pa za zniževanje javnega dolga. Knjigovodska vrednost vseh delnic Abanke po marčevskih podatkih znaša okoli 600 milijonov evrov. Sanacija Abanke, združene z Banko Celje, je državo od leta 2013 sicer stala 781 milijonov evrov. Ameriški sklad Apollo, ki razpolaga s skoraj 250 milijardami dolarjev sredstev po vsem svetu, pa ima poleg Nove KBM v svoji lasti tudi Poštno banko Slovenije in nekdanjo Raiffeisen bank Slovenija.