Francozi in njihove zastave

S koncem leta 2021 se je izteklo tudi slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije. Štafetna palica predsedovanja se je tako iz Slovenije preselila v Francijo, kjer je v dveh dneh vzbudila več nacionalne pozornosti, kot jo je v Sloveniji v pol leta. Na Slavolok zmage na pariški Elizejski aveniji, kjer tradicionalno vihra ogromna francoska zastava, je vlada dala v znak francoskega predsedovanja Svetu EU izobesiti zastavo Evropske unije. V takojšnjem odzivu sta konservativna in evroskeptična stran, z voditeljico skrajno desne stranke Nacionalni zbor Marine Le Pen na čelu, predsednika Emanuela Macrona obtožili brisanja francoske identitete. Zraven evropske zastave namreč ni bila obešena tudi francoska. 

Francoske oblasti so konec tedna zastavo umaknile in znova izobesile francosko zastavo ter zatrdile, da je šlo za protokolarno zamenjavo obeh simbolov, predvideno po urniku. Dogodek, brez dvoma z značajem predvolilnih političnih fajd, je dolgoročno praktično brez pomena, vendar se ob njem pojavi zanimivo vprašanje – kaj je tako posebnega na francoski zastavi, da je manj kot 48 ur njene odsotnosti na Slavoloku zmage povzročilo eksplozijo na družbenih omrežjih? Ker je sreda dopoldne, boste odgovor izvedeli v nadaljevanju prvega letošnjega zgodovinskega Britoffa. Tokrat o posebnem mestu francoske zastave v evropski simbolni kulturi.

Francoska zastava je ena najbolj prepoznavnih na svetu. Modra, bela in rdeča so predstavne barve Francije od francoske revolucije leta 1789 dalje. Kljub svoji starosti ni bila prva svoje vrste. Standardno horizontalno oziroma vertikalno delitev na tri dele, krajše imenovano trikolor, so prvi uporabili Nizozemci, ko so se v 16. stoletju osamosvojili od habsburške Španije. Horizontalno delitev zastave je od Nizozemcev prevzelo Rusko cesarstvo, za njim pa sodobna Rusija in velik del slovanskih dežel, vključno s Slovenijo.

Začetki današnje francoske zastave segajo v revolucionarno leto 1789, natančneje v čas točno dva dni pred padcem Bastilje in formalnim začetkom revolucije. Tistega dne je francoski novinar pariške protestnike vprašal, kakšno kokardo, torej našitek za oblačila, si želijo za simbol revolucije. Sprva je bila množica naklonjena zeleni kokardi, saj simbolizira upanje. Vendar je bila zaradi uporabe zelene barve na osebnem grbu kraljevega brata in kasnejšega kralja Karla X. Parižanom na koncu bolj pri srcu modra barva v stilu ameriške revolucije. Tako so za simbol revolucije izbrali kokardo v tradicionalnih pariških barvah – modri in rdeči.

Revolucionarji so leta 1792 ustanovili prvo francosko republiko in na zastavo poleg modre in rdeče uvrstili tudi belo barvo. Enostavna tribarvna zastava je po mnenju revolucionarjev predstavljala nasprotje zapletenim historičnim grbom tako imenovanega Starega režima večstoletne francoske monarhije. Prav tako naj bi tri barve simbolizirale tri francoske stanove – modra duhovščino, bela plemiče in rdeča revolucionarno ljudstvo.

Po francoski zastavi so se zgledovale številne države. Najprej so francoski trikolor prevzele vazalne države Napoleonovega režima, nato pa druga revolucionarna gibanja po Evropi, med katerimi najbolj izstopa Italija. Večina držav, ki ima danes zastavo v francoskem stilu, naj bi se po njem zgledovala, ker vsaj v teoriji ponotranja ideje moderne države in razsvetljenstva.