Indijanci in pohorska vzpenjača

Aktualno-politična novica
12. 4. 2017 - 10.05
 / BritOFF

8.05

Brazilijo še naprej pretresajo korupcijski škandali, po Petrobrasu je tudi vrsta menedžerjev gradbenega giganta Odebrecht priznala, da je za podkupnine namenila približno milijardo dolarjev. Te so, kakopak, prejemali politiki. Na seznamu 108 obdolženih, ki ga je izdal vrhovni sodnik Edson Fachin, se je znašla kar tretjina ministrov aktualne vlade, tudi vodja vladnega kabineta, tako da je ogrožen sprejem varčevalnih ukrepov, ki jih želijo udejanjiti domnevno čez noč obogateli malopridneži.

V Braziliji živečim staroselcem se takisto ne piše prav nič dobrega. V preteklih desetletjih so zakonodajalci mukoma le zagotovili upravljanje večjih teritorijev Indijancem, kar pa očitno ne bo praksa desničarske aktualne vlade. Človekoljubna organizacija Survival International opozarja na povečano število sestankov med oblastmi ter rangerji, sekači dreves in podobnimi, ki si prizadevajo ekonomsko izkoriščati danosti deževnega gozda in zmanjšati teritorije v upravljanju staroselcev. Zgovorna je izjava ministra za pravosodje po enem od takih sestankov, navajamo: “Dovolj je bilo govora o demarkaciji zemlje – zemlja ne napolni trebuha,” svoje pa je pristavil še vodja urada za avtohtono prebivalstvo: “Indijanci ne morejo biti zakoličeni v času.”

Zaklana pa v Tajvanu odslej ne bosta ne pes ne mačka. Že na začetku tisočletja je tamkajšnji parlament prepovedal zakol teh dveh živalskih vrst z namenom finančnega okoriščanja, odslej pa prepoved velja tudi za gospodinjstva, ki so si tu in tam še privoščila specialiteto, ki po mnenju pretežnega dela tamkajšnjega prebivalstva sodi v preteklost.

 

10.05

 

V Britoffu ob osmih smo poročali o razraščeni korupciji v Braziliji, te pa seveda ne manjka niti pred domačim pragom. V spiralo korupcijskih škandalov se je pred leti ujela tudi mariborska vzpenjača, ki je ta čas v remontu. Medtem ko se obtožbe le počasi razrešujejo na sodiščih, upravljavec Marprom obljublja, da bo med majskimi prazniki ta že obratovala, če pa slučajno zaradi nepredvidenih razlogov to ne bo mogoče, se boste na Mariborsko Pohorje lahko odpravili s sedežnicami Radvanje, Poštela in Sleme navzgor ter Poštela in Radvanje navzdol. V že videnem, že slišanem Britoffu, v katerem prežvekujemo stare novice, pa se pomudimo ob najavi tega za Maribor in Pohorje velikega projekta. Zapisano v Jugoslovanu, 27. decembra 1930:

Pohorska vzpenjača

Če bo šlo vse posreči, se bomo že prihodnje leto morda vozili iz Peker do Sv. Bolfenka na Pohorju. Predpogajanja z inozemskimi stavbenimi tvrdkami, ki imajo že skoraj 50-letno skušnjo v gradbi vzpenjač, so že tako daleč uspela, da bo prihodnjemu občnemu zboru predložena ponudba najnižjega ponudnika v odobritev.

Financijelno vprašanje bo tudi povoljno urejeno, ker bo stavbena tvrdka kreditirala do 40 % gradbenih stroškov še šest mesecev po končani zgraditvi in predaji železnice v obrat. Tedaj bo zadrugi sigurno lahko mogoče dobiti na takšno plodonosno podjetje posojilo, ki ga potem porabi za kritje dolga pri gradbeni tvrdki. To pa je samo tedaj potrebno, ako se ne zbere med gradbenim časom manjkajoči denar s subskripcijo.

Po novem projektu bo šla železnica na tračnicah, in ne na jekleni vrvi, kakor je bilo prvotno mišljeno. Ta projekt je cenejši in se krijejo gradbeni stroški s predvidenim proračunom, to je 3,500.000 Din. Prevozna kapaciteta je od 4 do 6 krat večja nego pri viseči vzpenjači. V eni smeri se bo prevažalo na uro okoli 232 oseb, torej 464 oseb v obeh smereh. Dva voza bosta služila še za prevoz materijala, tako da bo železnica lahko ves gradbeni materijal, živež, les in drva prevažala, kar bo velikega pomena pri bodočih pohorskih naselbinah. Pri današnjih zgradbah na Pohorju so prevozni stroški največja postavka proračuna, kar pa s pohorsko vzpenjačo odpade ali bo skrajno znižano.

Po kalkulaciji bi vrgel osebni promet okoli 800.000 Din, tovorni pa okoli 250.000 Din. Odštejemo od tega zneska stroške za obratovanje, vodstvo, davek, reklamo, zavarovanje, obresti itd. z Din 600.000, ostanejo za amortizacijo vloženega kapitala 10 %, t. j. 350.000 in še 100.000 Din za rezervni fond. Ta kalkulacija velja za podjetje samo. Kje pa je še nevidna rentabiliteta? To pomeni ta zaslužek, ki ga bo dalo podjetje onim, ki živijo od tujca. Pa ne samo to! Restavracije, sanatorije, penzije, weekend kolonija itd. morejo življenjske in druge potrebščine nekje nakupiti. Da pride zato samo najbližje mesto Maribor v poštev, je jasno. Tujec bo torej ne samo direktno svoj denar pustil v Mariboru, temveč tudi indirektno. Poleg tega se bo ves tujčev na Pohorju zapravljen denar stekal večinoma zopet v Maribor nazaj in se bo s tem splošno gospodarstvo oživilo. Nobenega dvoma ne more torej biti, da bo pohorska vzpenjača velikega gospodarskega pomena.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness