javno zasebni britOFF

javno zasebni britOFF

Aktualno-politična novica
1. 10. 2014 - 7.00
 / BritOFF

7:05

Turške vladne in predsedniške instance so predlagale več ukrepov v zvezi z Islamsko državo. Ob predlogu za ustanovitev varne cone, ki ga je podal predsednik Erdogan, radikalno spremembo predstavlja predvsem prošnja vlade za odobritev napadov na skrajneže v Siriji in Iraku. Gre za spremembo politike, ki bi presegla dosedanje prošnje zahodnih držav, ki že dalj časa zahtevajo dovoljenje za prehod svojih sil, prek Turčije na krizna žarišča v Siriji in Iraku. Ta se jim namreč utegne pridružiti kot vojaška zaveznica. Pomemben premik predstavljajo še prvi letalski napadi na položaje Islamske države v Iraku, izvedeni s strani Britanske armade.

Konservativni španski premier Mariano Rajoy se je s socialisti, s katerimi se je povezal v luči zahtev za neodvisnost Katalonije, pripravljen pogajati o spremembi ustave. Socialisti v zameno za podporo zahtevajo federalno reformo ustave, ki enaka ostaja od leta 1978. Uvajanje reform in laskanje novim ter neobičajnim zaveznikom, po besedah konservativne vlade ni v prvem planu, na mestu katerega še vedno kraljuje odpravljanje gospodarskih težav države. Katalonski seperatisti medtem tudi po razglasitvi neustavnosti referenduma še naprej vztrajajo pri svoji nameri in reproducira mit, ki za slabšanje položaja bogate Katalonije krivi lenobo in pretakanje davčnih odlivov v revnejše predele Španije.

Medtem se v Združenih državah Amerike podjetniški duh meša z ljubeznijo do strelnega orožja. V Louisiani, je restavracija Bergeron's Boudin and Cajun Meats uvedla deset odstotni popust za tiste, ki se v lokalu prikažejo oboroženi. Louisiana namreč dovoljuje odkrito orožja. Lastnik restavracije Kevin Cox popust, ki je sprva ciljaj na za red skrbeče policiste, opravičuje z varnostjo, ki naj bi v lokalu zrasla sovisno s prihodom pistolierosov. Te naj bi z ostrim pogledom in enakostjo v oborožitvi odgnali morebitne vsiljivce. Ob tem seveda ne pozabi omeniti, da mu je tovrsten odnos do strank močno dvignil dnevni profit a, da ta vendarle ni na prvem mestu.

Iz potepanja, ki je teklo od vojn brstečega bližnjega vzhoda pa do tako imenovanega civiliziranega zahoda se vrnimo v našo domovino, kjer potekajo lokalne volitve. V Novem mestu se vsi bodoči župani v en glas strinjajo, da res ni lepo, da mesto tako rekoč nima urejenega stalnega dostopa do pitne vode. A voda, sicer najpomembnejše sredstvo za ohranjanje življa, ni edini problem, ki pesti kraj. Celotno mesto jedro, ki je neobičajno odprto za avtomobilski promet namreč razpada. V omenjenem mestu delujeta podjetji in Krka. V oči bode predvsem dejstvo, da v kolikor oskrba s pitno vodo s strani države ni bila urejena, po drugi strani le ta ni imela pretiranih problemov s pošiljanjem subvencij zasebnemu podjetju Revoz. Več o tem ob osmih zjutraj.

 

8:05

Dobrodošli ponovno v jutranjih novicah. Že ob sedmih zjutraj smo nakazali problem Novega mesta, kjer ob delovanju podjetij kot je Revoz ni poskrbljeno za osnovno infrastrukturo, s posebnim poudarkom na nedostopnosti pitne vode. Kot smo že dejali država ob svojem malomarnem ravnanju z žejnimi meščani, ni imela velikih zadržkov s podajanjem subvencij podjetju Revoz češ, da bo s tem pospešila slovensko gospodarsko rast.

Če pogledamo širšo zgodbo, gre nekako takole. Omenjeno podjetje je v letošnjem maju odprlo novo proizvodno linijo za Renaultovih in Daimlerjevih vozil. V projektu vrednem 450 milijonov evrov, je država določila, da v prihodnjih letih sama v obliki subvencij pokrije delež dvaindvajsetih in pol milijona evrov. Tovrstna odločitev sicer nedvomno odpira nova delovna mesta, kar na prvi pogled ni slaba stvar. Srž problema se nahaja drugje.

Gre namreč še za en primer partnerstva med zasebnim podjetjem v vlogi podizvajalca na eni in državo kot javno institucijo na drugi strani, ki korist dogovora premešča na mesto delodajalca prvega. Profit od odprtja nove linije proizvodnje namreč vsekakor ne bo šel na stran države, saj je govora o zasebnem podjetju. Ob tem lahko omenimo še dejstvo, da večinski tržni delež novomeško podjetje ustvari z izvozom v tujino, saj ta v Sloveniji, kar se tiče Renaulta, ki predstavlja večino proizvodnje, znaša šestnajst odstotkov.

Poleg tega je pomembno še to, da podjetje že zaradi tega, ker deluje kot podizvajalec znamk tipa Renault, samo ne potegne glavnih profitov. Ta gre znamkam, ki novomeško fabriko uporabljajo kot od njih ločen proizvajalni obrat. Velikih donosov namreč ne predstavlja proizvodnja kot taka, temveč lastninjenje blagovne znamke, dizajna, ki je v tem primeru v rokah Renaulta. Ta se z ločitvijo proizvodnje v Slovenijo, kjer je delovna sila cenejša znebi stroškov ter odgovornosti. Slovenija je tako zgolj še ena polperiferna državica, ki s svojo dokaj poceni delovno silo omogoča akumulacijo kapitala v centralnih državah, kjer se nahajajo dejanski delodajalci.

Navdušeni smo lahko nad dejstvo, da tovrsten proces omogočajo ravno javna sredstva naše države. Tistih 270 novih delovnih mest, od katerih je delovanje dvestotih vezanih le za določen čas, ne odstrani dejstva, da se je zasebno podjetje okoristilo z javnim denarjem. Pridobljene plače delavce tako ali tako porabijo za svoj vsakdan, zato od njih nekega profita država nima. Prav tako profitov ne prejme od proizvodnje same, saj ta pripada zasebniku. Možnost investicij v državno gospodarstvo si tako s takimi odločitvami prej onemogoči, kot odpre. Medtem profiti, ki ji Renault, Daimler, Dacia in podobni ustvarja s prestavitvijo procesa proizvodnje v drugo deželo, omogočajo novo akumulacijo kapitala, ki služi ravno novim investicijam in naslednjemu začetku istega cikla.

Glavna krivdo v tem primeru ni stvar Renaulta, ali pa njegovega podizvajalca Revoza. Pri njiju gre pač za podjetja, ki se kot se spodobi ravnata v skladu z interesom neskončne akumulacije kapitala. Osel v tej zgodbi je država, ki z mankom kakršne koli skrbi za lastni interes, s svojim podrejanjem trgu in negospodarskim ravnanjem reproducira svojo podrejeno, periferno pozicijo. S tem, ko hvali tuje investitorje kot odrešenike in uničevalce ekonomske krize in jim omogoča subvencije ne počne drugega kot to, da omogoči, da prek ločnice med znamko in proizvodnjo, tujim podjetjem trosi lastna sredstva – javne finance. Od česar ne potegne absolutno nič. Prej izgubi, saj lastne investicije v gospodarstvo s tem onemogoča. Prav tako pa se s tem posledično odpove sanaciji raznih infrastrukturnih razkrojev, kot je problem s katerim smo začeli in s katerim zaključimo, torej propadanje Novega mesta.

9:05
V Mehiški zvezni državi Guerrero so imeli policaji in drugi neindetificirani orožniki v petek srbeče prste na sprožilcu ob študentskih protestih, sedaj pa se odvija drama s prek petdesetimi pogrešanimi študenti. Za šest študentov, ki so opozarjali na neenakovredne pogoje zaposlovanja v šolah, ki preferirajo mestne študente bolj kot ruralne, se je protest končal tragično. Policija je v zvezi s tem priprla celo 22 osumljencev iz svojih vrst, kar je presenetljiva gesta. Študenti sicer vztrajajo, da pogrešane brez obtožnic zadržuje policija, kar pa organi pregona zanikajo. En Svet Ena Borba.

Zvezni sodnik v Detroitu je v sodbi podprl zapiranje vode dolžnikom s pojasnilom, da meščani nimajo fundamentalne pravice do vode. Saga z vodo v Detroitu se vleče že od januarja 2013, ko so vodo zaprli petdeset tisoč gospodinjstvom z nizkimi dohodki, na kar je bil sprejet polletni moratorij. Zaradi kompleksnih priključkov na vodno omrežje, pa se voda ne zapre velikim korporacijam, kakršna je General Motors, kljub temu, da slednja Detroitu, oziroma njegovemu komunalnemu podjetju dolguje miljone. Glasovi o zaroti bank in velikih delničarjev so vse razločnejši, saj imajo predstavniki finančnih elit simpatizerje na vseh pomembnih položajih, tudi v sodstvu.

Četverica hekerjev je obtožena vdora v Microsoft, Ameriško vojsko in vodilna igračarsko-razvijalna podjetja. Obtožnica jih bremeni kršenja intelektualne lastnine v vrednosti nad 100 miljonov dolarjev, potem pa še vseh možnih oblik prevare, krajo identitete in tržnih skrivnosti. V razbojniški malhi so se tako znašli načrti za novi Xbox, programska oprema za trening pilotov apache helikopterjev in še nekaj neizdanih špilov. Četverica je stara med 20 in 28 leti, dva izmed štirih jezdecev apokalipse pa sta že priznala krivdo. Dotičnih težav z računalniško-neprilagojenimi mladostniki ne bi bilo, če se ukinejo materialne pravice nad intelektualno lastnino.

Danes svoj enajsti rojstni dan praznuje anonimna spletna stran 4chan, spletni forum z možnostjo prilepljanja slik. Debata se je začela z japonskimi stripi in risbami, stran pa je pridobila pozornost po protestih proti scientološki cerkvi in gibanju anonimnežev. 4chan je sedaj eden izmed paradnih konj spletne kulture, zaslužen za meme kot sta lolmačke in medopedo. Vse najboljše 4chan.

10:05

Še dve novici iz sveta proste in odprte programske opreme.

Gnome 2 is not dead. Naslednik popularnega namiznega okolja z imenom Mate - po sveti rastlini južnoameriških indijancev - je sedaj dostopen v Debianovih spletnih skladiščih, posledično pa tudi v skladiščih Ubuntu 14.10. Sedaj je Mate dostopen na vseh glavnih Linux distribucijah, poleg Debiana še v OpenSUSE, Fedori in Arch Linuxu. Pozdravljamo stare nove orodne in statusne vrstice, ki so v tretji verziji namizja z logotipom podplata izgubile velik del svoje funkcionalnosti, hkrati pa še upočasnile računalnik.

Vse več italijanskih mest pa migrira k prostemu in odprto-kodnemu pisarniškemu orodju. Pred časom sta OpenOffice začeli uporabljati javni upravi Torina in Udin, v petek pa se sta v okviru projekta libreUmbria upravi mest Todi in Terni odločili za prehod na libreOffice. V mestu Terni bodo libreOffice inštalirali na 70 računalnikih, v Todi-ju pa na 50ih. Sodelujoči pri projektu libreUmbria so lansko leto pomagali pri administraciji 1200 računalnikov v mestu Perugia, odprte pisarne pa so naložili še na 600 računalnikov tamkajšnim zdravstvenim organom. Migracija od avtorsko zaščitene programske opreme k prosti in odprti kodni močno zmanjša stroške, ki jih uprave vsako leto plačujejo povečini Microsoftu, ki ima na tovrstne programske opreme praktično monopolni položaj. Projekt je osvojil nagrado e-Gov2014, naslednji korak pa bo nalaganje prostega in odprtega programja po osnovnih in srednjih šolah ter poučevanje in motiviranje učiteljev in učencev za uporabo tovrstne programske opreme.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.