katarski BritOFF

katarski BritOFF

Aktualno-politična novica
8. 6. 2017 - 10.05
 / BritOFF

10:05 Surovine

Diplomatska kriza v Perzijskem zalivu, ki se je začela s prekinitvijo diplomatskih vezi in gospodarsko blokado Katarja s strani kolaicije držav pod vodstvom Saudove Arabije je bila deležna različnih razlag. Od katarske podpore političnim in oboroženim gibanjem, ki niso po godu Saudovi Arabiji, preko nezaželjenega poročanja televizijske hiše Al Jazeera, do katarskih domnevno preveč prijateljskih stikov z Iranom. V tokratnem surovinskem britoffu bomo nanjo pogledali predvsem iz zadnjega vidika in preko surovinskih razmerij moči.

Katar je za Rusijo drugi največji izvoznik zemeljskega plina na svetu. Velika večina tega energenta v Katarju izvira iz enega plinskega polja. Gre za polje, v Katarju imenovano Severna kupola, ki je največje plinsko polje na svetu. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo vsebuje 50 tisoč kubičnih kilometrov plina, kar je več kot naslednjih deset največjih plinskih polj skupaj. Katar pa si omenjeno polje deli z Iranom, kjer se to imenuje Južni Pars. Približno dve tretini zalog leži v katarskih vodah, preostalo pa v Iranskih.

Dotično plinsko polje je vzrok za mnoga geopolitična trenja na Bližnjem vzhodu. Med drugim je razlog za obstoj dveh konkurenčnih načrtov za izgradnjo plinovodov proti Evropi. Katar mora namreč trenutno zemeljski plin izvažati v utekočinjeni obliki z ladjami, kar občutno dviga ceno katarskega plina. V prejšnjem desetletju je zato država skonstruirala načrt za izgradnjo plinovoda skozi Saudsko Arabijo, Jordanijo in Sirijo do Turčije, nato pa naprej proti Evropi. Zataknilo se je pri Siriji, ki zaradi zaščite interesov zaveznice Rusije ni odobrila gradnje skozi svoje ozemlje. Po drugi strani se Iran zavzema za izgradnjo plinovoda iz svojih obal skozi Irak in Sirijo do sredozemske obale in nato naprej proti Evropi.

Polje Severna kupola, oziroma Južni pars pa je v pretežni meri tudi vzrok za trenutno diplomatsko krizo v Perzijskem zalivu. Zaradi deljenega značaja plinskih zalog je Katar prisiljen v sodelovanje z Iranom, kar je eden izmed očitkov Saudove Arabije. Konfrontacija z Iranom bi otežila izkoriščanje plinskih zalog, ki so glavni in praktično edini temelj katarskega gospodarskega uspeha.

Da je sodelovanje s severnim sosedom za Katar ključno je razvidno tudi iz ameriških diplomatskih depeš, ki jih je razkril Wikileaks. V eni izmed njih iz leta 2009 je katarski zunanji minister ameriškemu veleposlaniku dal vedeti da bi sovražnost do Irana nasprotovala katarskemu nacionalnemu interesu. V drugi depeši iz leta 2008 pa je katarski minister za energijo razpravljal o možnosti katarsko-rusko-iranskega sodelovanja pri razvoju novih vrtin na iranski strani meje. Kljub grožnjam ameriškega veleposlanika s sankcijami je vztrajal, da bo Katar sledil svojemu interesu.

Prav tako je iz depeš jasno, da Katar ne zaupa Saudovi Arabiji, da bi ta branila njegove interese v primeru konforntacije z Iranom. Da bi zaščitila temelj svojega gospodarskega uspeha, to je nemoteno izkoriščanje daleč največjega plinskega polja svetu, je katarska kraljeva družina ocenila, da potrebuje samostojno zunanjo politiko.

 

 

8:05 Jutranje novice

Iraški Kurdi bodo septembra na referendumu glasovali o neodvisnosti svoje, trenutno avtonomne regije znotraj Iraka. Po besedah predsednika Kurdske avtonomne oblasti Marsouda Barzanija bo referendum organiziran tudi v krajih, ki so trenutno pod nadzorom kurdskih sil, a niso znotraj ustavno opredeljenih meja kurdske avtonomne regije, vključno z naftno bogato regijo Kirkuk. Iraški Kurdistan je sicer od padca cen nafte v nezavidljivem finančnem stanju, morebitno nedovisnost pa bi otežilo tudi nasprotovanje Turčije, skozi katero poteka naftovod za izvoz črnega zlata iz Kurdistana.

Turški parlament je izglasoval zakon, ki dovoljuje napotitev novih turških vojakov v Katar. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je prav tako obsodil sankcije proti Katarju s strani koalicije držav pod vodstvom Saudske Arabije. Turčija ima v Katarju že nastanjenih 150 vojakov. Državi imata skupen interes v sicer še ne izdelanih načrtih za izgradnjo plinovoda od Katarja proti Evropi, ki bi po vsej verjetnosti potekal preko Turčije.

V vedno bolj predvolilni Sloveniji pa je koalicijska Demokratična stranka upokojencev sprejela stališče glede prodaje Nove Ljubljanske banke. Predsednik stranke Karl Erjavec je povedal, da stranka prodaji pod trenutnimi pogoji nasprotuje, čas pa bo pokazal ali bo takšno stališče zastopala tudi znotraj koalicije.

 

 

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness