Kdor ne kolesari, naj vsaj parkira!

Aktualno-politična novica
13. 4. 2021 - 10.05
 / BritOFF

10.05

Dobro jutro, maloštevilno poslušalstvo Radia Študent. Danes je torek trinajsti, zunaj pa dežuje, kar pomeni, da v službo in po opravkih ne morete s kolesom. Če ste eden tistih premožnejših srečnežev, ki se ne vozijo z avtobusom, se zagotovo zavedate, kakšen križ je s parkirnimi prostori v prestolnici. Nič kaj rožnato pa ni niti v knežjem mestu, ki je v nedeljo praznovalo 570 let, odkar je grof Friderik II. Celjski takratni trški naselbini podelil mestne pravice.

Čestitka Bojana Šrota

Celjane in Celjanke v zadnjem času razburjajo poteze sodobnega grofa, večnega župana Bojana Šrota, čigar praznični nagovor smo pravkar poslušali. Njegov čut za socialno pravičnost naj bi se med epidemijo krepko zmanjšal, saj občina meščanom samovoljno krati pravice do enakopravnega parkiranja v mestnem jedru. Poleg tega, da je mestni svet z argumentom spodbujanja trajnostne mobilnosti že pred časom del parkirišč ob železniški postaji namenil sistemu “Park and Ride”, so svetniki prejšnji teden po hitrem postopku in prek dopisne seje dodatnih 40 od skupaj 140 parkirnih mest spremenili v zakupljena in jih namenili zasebnim najemnikom. Podobno se dogaja tudi v modri coni, kjer je sicer dovoljeno parkiranje največ dve uri. Ob Razlagovi ulici v samem centru mesta so konec prejšnjega tedna kar tri parkirna mesta spremenili v zakupljena.

V obrazložitvi meščanske pobude, ki je bila izglasovana februarja letos, so na občini zapisali zgolj to, da je bila: "prepoznana želja nekaterih uporabnikov, da bi želeli parkirišče zakupiti. Cena mesečnega parkiranja bo tako namesto 40 evrov mesečno znašala 46 evrov, enako kot je na ostalih zakupljenih parkiriščih podobnega tipa". Podrobnejši pregled minulih sprememb občinskega odloka, ki poleg cest ureja parkiranje v mestu, sicer razkrije, da to ne drži v celoti, saj mesečni zakup za večino drugih zakupljenih parkirišč znaša 50 evrov. Ob Razlagovi ulici jih že nekaj let najema Hotel Evropa, zakupljena so tudi v Zagati in na Okopih.

Vendarle pa cena ni zares jedro spora. Meščane in druge obiskovalce, zaposlene v mestnem jedru, jezi, da sami pred časom niso mogli zakupiti parkirišč v modrih conah. Enako naj bi veljalo za nekatere javne zavode, ki delujejo v centru mesta. Čemu torej sedaj tako radodarna delitev zakupljenih parkirnih mest, in to ravno na območju, ki zaradi drugih investicij izgublja modre cone? Na občini odgovarjajo: "Gre za začasno parkirno ureditev parkirišča ob železniški postaji in Razlagovi ulici. Obe parkirišči sta po ceniku uvrščeni v II., tako imenovano modro cono. Ker parkirišči trenutno nista povsem zasedeni, smo na Mestni občini Celje sprejeli odločitev, da njun manjši del začasno oddamo kot rezervirano parkirišče. Če se bo potreba po parkirnih mestih povečala, bomo začasno parkirno ureditev spremenili."

Potreba po parkirnih mestih se v Celju sicer povečuje zaradi gradnje kolesarske steze ob Savinjskem nabrežju. Ta bo del več kot 44 novo urejenih odsekov kolesarskih povezav v skupni dolžini 30 kilometrov, za katere je občina pred dvema letoma prejela 1,4 milijona evrov kohezijskih sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Ob tem nameravajo do konca leta za predstavitev pomena trajnostne mobilnosti postaviti 6 tabel in 3 števce števila kolesarjev ter 3 servisna stojala. Ali kot potezo komentirajo na občini: "Da bi bilo naše mesto prijetnejše, čistejše in varnejše, smo se že pred leti odločili, da bomo po vzoru sodobnih evropskih mest svoj razvoj usmerili v trajnostno mobilnost. V zadnjih treh letih smo namestili več polnilnic za električne avtomobile in kupili deset avtobusov na stisnjen zemeljski plin, s katerimi zmanjšujemo število avtomobilov v mestu in zagotavljamo boljši zrak. Poleg javnega mestnega potniškega prometa smo uvedli zelo uspešen in priljubljen sistem javne izposoje koles KolesCE, ki ga bomo letos še razširili. Verjamemo, da bomo z izboljšanjem pogojev za kolesarjenje občane spodbudili, da bodo postopoma spremenili svoje potovalne navade in se v službo ali po opravkih namesto z avtom odpravili s kolesom.”

Povabila k trajnostni mobilnosti premožnejših meščanov žal ne prepričajo. Vztrajajo, da zakupljena parkirna mesta gostoto pločevine le še povečujejo. Podobne težave imajo tako tudi občani v Trubarjevi ulici in na Otoku, ki občino pozivajo, naj obstoječa parkirna mesta razširi na zelene površine. V želji po kompromisu na občini razmišljajo o več variantah: "V izhodiščih nove prostorske ureditve načrtujemo gradnjo garažnih hiš za zagotavljanje obstoječih potreb v prostoru in hkrati za na novo predvidene objekte. Proces prostorskega načrtovanja bo pokazal, ali bodo garažne hiše samostojni objekti ali del večstanovanjskih objektov.”

Z zadnjim stavkom imajo celjski veljaki najverjetneje v mislih novo stanovanjsko sosesko Dečkovo naselje, ki bo poleg 142 stanovanj obsegalo še zunanja parkirna mesta in garažno hišo za 60 avtomobilov. Največji občinski projekt na področju stanovanjske politike v zadnjih dvajsetih letih je skoraj tretjinsko financiran iz kohezijskih sredstev, končan pa bo predvidoma prihodnje leto. Investitor soseske je sicer podjetje Nepremičnine Celje d. o. o., gradita pa ga hišna gradbinca: podjetje Remont in Nivo Eko. Prav zaposlenim slednjega, ki bo svoje prostore kmalu preselilo na Ulico 14. divizije nasproti železniške postaje, naj bi bilo namenjenih spornih štirideset zakupnih parkirnih mest, omenjenih na začetku prispevka.  Za komentar aktualne parkirne politike smo se obrnili tudi na radijska sodelavca Nejca Marcena in Muanisa Sinanovića, ki pa sta nam sporočila, da se po mestu večinoma gibljeta peš ali se zadržujeta v varnosti doma.

8.05

V Minneapolisu, najštevilčnejšem mestu zvezne države Minnesota v centralnih ZDA, od nedelje potekajo protesti, ki so se včeraj popoldne sprevrgli v nasilne demonstracije. Povod je bil uboj dvajsetletnega Daunteja Wrighta v predmestju mesta Brooklyn Center, ki so ga policisti ustrelili med prometno kontrolo. Po poročanju načelnika policije naj bi policistka želela izvleči električni paralizator, a je pomotoma vzela pištolo. Včeraj objavljeni posnetek incidenta je sprožil spopade med protestniki in policijo, zaradi česar je guverner Minnesote Tim Walz aktiviral nacionalno gardo. V Minneapolisu sicer že več tednov vlada napeto ozračje zaradi skorajšnjega zaključka sojenja nekdanjemu policistu Dereku Chauvinu, ki je maja lani s prekomerno uporabo sile zadušil Georgea Floyda.

Nekdanji vodja čeških socialnih demokratov in trenutni češki predsednik Miloš Zeman je včeraj odstavil zunanjega ministra Tomaša Petrička, domnevno zaradi njegovega nasprotovanja morebitnemu sodelovanju Rusije pri gradnji nove enote češke jedrske elektrarne in uporabi ruskega cepiva Sputnik V proti novemu koronavirusu. Petriček, ki je bil sicer v nesoglasjih tudi s svojo socialdemokratsko stranko, je odločitev označil za politično. Vodenje zunanjega ministrstva je začasno prevzel notranji minister Jan Hamaček. Petriček je sicer prejšnji konec tedna na kongresu svoje stranke izgubil politični obračun s Hamačkom, ki je tudi predlagal njegovo odstavitev. Prepričan je namreč, da mora stranka pred oktobrskimi parlamentarnimi volitvami imeti enotna stališča. Glede na rezultate zadnjih javnomnenjskih anket sicer stranki, ki je trenutno v koaliciji s populistično stranko ANO premierja Andreja Babiša, ne kaže najbolje, saj bi lahko ostala celo zunaj parlamenta.

Danes bo potekal prvi krog volitev za novega rektorja Univerze v Ljubljani za štiriletno obdobje 2021–2025. Za položaj se prvič v zgodovini univerze potegujejo štirje kandidati, ob aktualnem rektorju Igorju Papiču, profesorju na Fakulteti za elektrotehniko ter na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, še Igor Lukšič s FDV, Gregor Majdič z Veterinarske fakultete in Anton Ramšak s Fakultete za elektrotehniko. Zaradi epidemioloških razmer bodo volitve izvedene elektronsko, na vseh 26 članicah in rektoratu hkrati. Na letošnjih volitvah boste novega načelnika ljubljanske univerze poleg strokovnih delavcev in delavk lahko izbirali tudi študenti in študentke. Glasovalno pravico ste prejeli leta 2017, po spremembi statuta Univerze v Ljubljani. Vseeno bodo vaši glasovi in glasovi strokovnih sodelavcev pri končnem štetju upoštevani le petinsko v primerjavi z glasovi pedagoških sodelavcev, ki so vredni preostalih šestdeset odstotkov. Glasujete lahko na spletni povezavi. Želimo vam smelo odločitev.

 

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.