Kmalu na BRITOFF

Kmalu na BRITOFF

Aktualno-politična novica
29. 10. 2012 - 10.05
 / BritOFF

ob 07.05

Ob zaključku trotedenske sinode, sklicane ob 50. obletnici drugega vatikanskega koncila, je papež Benedikt XVI. nagovoril 262 ovčic v vijoličnem in pozval k širjenju nove evangelizacije v času, ko kristjani izgubljajo vpliv v Evropi, v nekaterih delih sveta pa so žrtve diskriminacije in k razpihovanju plamena evangelija med tistimi, ki so izgubili vero. Evangelij je po Ratzingerjevem nezmotljivem mnenju treba živeti verodostojno, v inspiracijo pa naj vernikom služijo življenja svetnikov. Škofje so sporočilo sinode, ki je, da v sodobnem svetu v življenju katolikov ne sme biti prostora za pesimizem, predali vernikom, duhovnikom pa naročili, da naj bodo njihove božje hiše odprte za vse, tudi za tiste, ki so izključeni in ki živijo v nepravih družinskih razmerah in ki ostajajo člani Cerkve.

V včerajšnjem bombnem napadu na krščansko cerkev v nigerijskem kraju Kaduna je bilo ubitih najmanj osem ljudi, okoli 145 pa jih je ranjenih. Šlo naj bi za samomorilski napad, pri čemer je napadalec z avtomobilom med mašo zapeljal v cerkev in se nato razstrelil. Bojazni oblasti, da bi napad lahko povzročil nov izbruh nasilja med kristjani in muslimani, so bile utemeljene, saj se je množica kristjanov, oborožena z mačetami, podala na maščevalni pohod po mestu. Napadajo tiste, za katere sumijo, da so muslimali. Najmanj enega človeka so že zažgali. Odgovornosti za bombni napad za zdaj ni prevzel še nihče.

Medtem ko so praznovanje kurban-bajrama muslimani v Meki otvorili z ritualnim kamenjanjem hudiča, pa je bilo premirje v Siriji, razglašeno na čast omenjenega praznika, z bombardiranjem, spopadi in letalskimi napadi prekinjeno že nekaj ur po razglasitvi le-tega. Nasilje se je nadaljevalo tudi v nedeljo, ko je do novih spopadov prišlo v predmestju Damaska, kjer so uporniki napadli položaje režimskih sil, te pa so z letali napadle uporniška ozemlja na vzhodnem obrobju prestolnice. Posebni odposlanec Združenih narodov in Arabske lige Lakdar Brahimi, katerega načrt o premirju se je izjalovil, naj bi sicer že imel nove ideje, kako ustaviti 19-mesečno prelivanje krvi v Siriji.

 

ob 08.05

Bivši italijanski premier Silvio Berlusconi, ki so ga zaradi davčne utaje v petek obsodili na zaporno kazen in petletno prepoved opravljanja javnih funkcij, je v pogovoru za svojo televizijsko postajo Canale 5 napovedal, da se vrača v politiko. Sodišče ga je sprva obsodilo na štiri leta zapora, a kazen v skladu s splošno amnestijo iz leta 2006 znižalo na leto dni. Berlusconi je obsodbo označil za politično in obljubil posledice, saj naj bi se zaradi nje počutil obvezanega, da ostane v politiki in reformira pravosodje, da se drugim državljanom ne bi zgodilo enako, kot se je njemu. Na kasnejši novinarski konferenci je nato napovedal, da se bo podal v volilno tekmo za parlamentarne volitve spomladi prihodnje leto, pri tem pa ne namerava uradno nastopiti kot prvi kandidat desnosredinskega tabora. Zavzel se je še za spremembe italijanske ustave, s katero bi v Italiji okrepili pristojnosti predsednika vlade, saj naj Italije brez globokosežne reforme ne bi bilo moč prenoviti.

Vodja teroristične mreže Al Kaida, Ajman al Zavahiri je v 58-minutnem videoposnetku pozval Egipčane k ponovnemu zagonu njihove revolucije za uveljavitev islamskega prava, hkrati pa je muslimane pozval k ugrabljanju Zahodnjakov. Kritiziral je tudi novo egiptovsko oblast rekoč, da je podkupljiva, ter zahteval, da se osvobodi vpliva Združenih držav Amerike, katerih predsednika, Baracka Obamo, je označil za lažnivca, ki mora priznati poraz v Iraku, Afganistanu in severni Afriki. Zavahiri se je v posnetku še izjasnil, da navija za zmago Palestincev nad Izraelom.

Nekdaj vplivni kitajski politik Bo Xilai je bil na pretekli redni seji tudi uradno izključen iz kitajskega ljudskega kongresa, s položaja naj bi bil sicer odstavljen že konec minulega meseca. Obenem je bivši partijski šef v metropoli Chongqing izgubil imuniteto, s čimer se je zoper njega odprla možnost za sodni pregon. Po navedbah medijev naj bi pristojni vrhovni pravobranilec proti Boju že sprožil preiskavo in "odredil prisilne ukrepe v skladu z zakonom". Poznavalci menijo, da se bo sojenje zaradi vrste očitanih mu dejanj, pričelo po kongresu partije. Bo je v partijsko nemilost padel po škandalu, ki ga je sprožil umor britanskega poslovneža, zaradi katerega je bila obsojena Bojeva soproga. Pred tem je veljal za kandidata za enega vodilnih položajev v partiji.

Indijski premier Manmohan Singh je včeraj izvedel obširno preoblikovanje vlade, s čimer želi pred volitvami, ki bodo čez leto dni in pol, popraviti mnenje volivcev. Danes je tako v Indiji priseglo sedem novih ministrov in 15 pomočnikov ministrov. Zunanji minister je postal izkušen karierni politik Salman Khursheed, ki je doslej že opravljal funciji ministra za pravosodje in trgovino. Katere resorje bodo pokrivali novi ministri, sicer še ni povsem jasno, saj se te informacije po indijski tradiciji objavi nekaj ur po njihovi zaprisegi. Preoblikovanje vlade je bile pričakovano že nekaj časa, do rekonstrukcije pa je prišlo zaradi korupcijskih škandalov v vladajoči Kongresni stranki.

 

ob 09.05

Na ulicah Rima se je v soboto zbralo okrog 150 tisoč protestnikov, ki nasprotujejo italijanskemu premieru Mariu Montiju in njegovim varčevalnim politikam ter politiki Evropske unije. Protestni shod so naslovili z "Dan proti Montiju", podprli pa so ga sindikati, nevladne organizacije, številni aktivisti, umetniki in drugi. Protesti so minili brez nasilja.

Španski ovčerejci so z že tradicionalno vsakoletno gonjo več kot dvatisočih ovac čez središče Madrida včeraj opozarjali na problem krčenja pašnikov in širjenja urbaniziranih območij v Španiji. Njihove pravice sezonskih selitev živine iz hladnejših visokih pašnikov, kjer se ovce pasejo poleti, na nižinske, toplejše pašnike pozimi, so v veljavi že od 13. stoletja, vendar naj bi bile tudi luči kriznih varčevalnih ukrepov vse bolj ogrožene, saj je zapiranje živine v ograde in hleve cenejše.

Mednarodno priznani španski pisatelj Javier Marias je zavrnil nacionalno nagrado za literaturo, vredno 20.000 evrov, ki mu jo je špansko ministrstvo za kulturo podelilo za njegov roman iz leta 2011 z naslovom Los Enamoramientos. Marias, ki uradnega pojasnila za zavrnitev nagrade še ni podal, je sicer v preteklosti že večkrat dejal, da ne bo sprejel nobene državne nagrade, pogosto pa je kritičen tudi do španskega premierja Mariana Rajoya in njegovega spopadanja s krizo v državi. Pravi, da je Rajoy človek brez idej in popolnoma nesposoben v španskih državljanih zbuditi trohico upanja.

V času, ko je brezposelnost v Španiji 25,02 odstotna, ko naj bi dom dnevno izgubilo kar 300 ljudi in ko je razkorak med bogatimi in revnimi v tej državi v samem vrhu sveta, se je najbogatejši Španec, milijarder Amancio Ortega, čigar premoženje ocenjujejo na 40 milijard evrov, odločil, da bo španskemu karitasu daroval 20 milijonov evrov. S svojim prispevkom se je vpisal v zgodovino španskega karitasa kot donator z najvišji prispevkom. Ortega, ki je svoj denar pogosto namenja predvsem za zagotovilo življenjskih potrebščin, zdravil, šolskih knjig in domov, med bogatimi Španci s svojimi donaciji velja bolj za izjemo kot pravilo. V Španiji namreč različne humanitarne organizacije z naslova donacij komajda dobijo kakšne omembe vredne zneske.

 

ob 10.05

Zmagovalci letošnjih parlamentarnih volitev v Litvi so sodeč po delnih izidih uradnega štetja glasov opozicijski socialdemokrati. Po izvedbi obeh faz volitev naj bi namreč zasedli največ oziroma 38 od skupno 141 sedežev v parlamentu.Na drugo mesto se bo kot kaže uvrstila Konservativna Domovinska unija aktualnega premiera Andriusa Kubiliusa, in sicer s 34 sedeži. Delavska stranka naj bi zasedla 29 sedežev, stranka Red in pravičnost pa 11. Socialdemokrati se s slednjima pogovarjajo o koaliciji.

Na parlamentarnih volitvah v Ukrajini je glede na vzporedne volitve, ki jih je izvedel Sklad demokratične pobude, zmagala vladajoča Stranka regij predsednika Viktorja Janukoviča, ki naj bi prejela 28,1 odstotka glasov. Na drugo mesto se je uvrstil blok Julije Timošenko s 24,7 odstotka glasov, nova stranka Udar Vitalija Klička pa na tretje s 15,1 odstotka. V vrhovno rado naj bi se uspelo uvrstiti še skrajnim nacionalistom Svoboda z 12,3 odstotka glasovi in komunistom z 11,8 odstotka prejetih glasov. Drugim strankam ni uspelo preseči petodstotnega praga za vstop parlament.

Ruska policija je zaradi kaljenja javnega reda in miru pridržala tri znane aktiviste, kritike ruskega premiera Vladimirja Putina, Alekseja Navalnija, Iljo Jašina in Sergeja Udalcova. Skupaj s še nekaj deset ljudmi so namreč v Moskvi pred sedežem ruske tajne službe protestirali proti mučenju zapornikov. Povod za demonstracije je bila aretacija nasprotnika Kremlina Leonida Razvožajeva, ki naj bi se oblastem predal sam in priznal, da je načrtoval demonstracije v Rusiji in sodeloval v množičnih protestih v Moskvi 6. maja letos. Njegovi podporniki trdijo, da so ga v Ukrajini ugrabili, pretihotapili v Rusijo in njegovo priznanje izsilili z mučenjem. Tako kot Razvožajev je sicer tudi Udalcov obtožen načrtovanja množičnih protestov in nemirov, uperjenih proti Putinu.

Francoska policija je v nedeljo na vzhodu države prijela Izaskun Lesako, eno izmed treh glavnih vodij baskovske separatistične organizacije Eta. Prijeli so jo v hotelu v kraju Macon na vzhodu Francije, kjer je bila nastanjena skupaj še z enim članom Ete. Domnevno sta oba posedovala orožje. 37-letna Izaskun Lesaka naj bi načelovala oboroženemu krilu Ete. Na begu je bila že vse od leta 2005, januarja pa so jo v Franciji v odsotnosti obsodili na sedem let zapora.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness