Levji BritOFF

Levji BritOFF

Aktualno-politična novica
9. 3. 2019 - 10.00
 / BritOFF
O ponovni izvolitvi alžirskega predsednika, omejevanju svobode združevanja in možnostih spremembe režima.
 / 21. 4. 2014

Na ulicah Alžira, Orana in drugih alžirskih mest so se danes že drugi dan zapored zbrali protestniki proti vladavini trenutnega predsednika Abdelaziza Bouteflike. Udeležence najštevilčnejših prostestov od konca arabske pomladi leta 2011 je razjezila napoved Bouteflike, da se namerava na aprilskih predsedniških volitvah potegovati še za peti predsedniški mandat. 82-letni predsednik, ki je na oblasti že 20 let, se od možganske kapi leta 2013 sicer le redko pojavi v javnosti. V času arabske pomladi januarja leta 2011 je takratno nezadovoljstvo prebivalstva prebrodil z odpravo izrednih razmer, ki so v državi veljale od konca državljanske vojne leta 1992, in z dvigom plač z uporabo denarja od prodaje nafte. Takrat je bil tudi edini predsednik arabskih držav na severu Afrike, ki je ostal na položaju. Podporo protestnikom je izreklo nekaj poslancev vladajoče stranke FLN, kar naj bi bil znak razpok znotraj vladajoče elite, ki je dolgo veljala za nepremagljivo.

Predstavniki namibijskih ljudstev Herero in Nama se bodo pritožili na včerajšnjo odločitev ameriškega prizivnega sodišča v New Yorku, ki je zavrnilo njihovo tožbo proti Nemčiji za odškodnino zaradi zločinov genocida in prilastitve lastnine. Tožniki so v kolektivni odškodninski tožbi Nemčiji očitali, da je obogatela s prilastitvijo zemlje ljudstev in s prodajo lobanj umorjenih žrtev. Nemški kolonizatorji so namreč v času med letoma 1904 in 1908, ko je bila Namibija nemška kolonija, znana pod imenom Nemška jugozahodna Afrika, v koncentracijskih taboriščih iztrebili med 25.000 in 100.000 pripadnikov ljudstva Herero in 10.000 pripadnikov ljudstva Nama. Nemčija je sicer leta 1985, po prepoznanju genocida s strani Združenih narodov, priznala moralno odgovornost za smrti, še vedno pa zavrača uradno opravičilo za genocid, kar bi omogočilo sprožitev sodnih odškodninskih zahtevkov. Zgodovinarji sicer pokole pripadnikov ljudstev Herero in Nama označujejo za prvi genocid 20. stoletja.

O podjetju, ki je postavilo rezilno žico in panelno ograjo na meji, in Zavodu za blagovne rezerve
 / 7. 3. 2019

Ljubljanski živalski vrt danes praznuje svoj 70. rojstni dan. Ob tem bodo po šestih letih premora javnosti zopet predstavili azijskega kralja živali. Ob 11.30 bo ZOO Ljubljana z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem namreč odprl največjo trenutno investicijo ljubljanskega živalskega vrta, novo ogrado za leve. To bosta naselila prva azijska leva v Sloveniji - Maksimus in Čaja, dva izmed le sto predstavnikov ogrožene podvrste azijskih levov, ohranjenih v okviru Evropske zveze živalskih vrtov.

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.