Marketinški BritOFF

Aktualno-politična novica
4. 11. 2020 - 10.00
 / BritOFF

Ob 10. uri.

V luči ameriških volitev, letošnjih majic z napisom Shut up man in preteklih šalic Nasty woman se bo današnji zgodovinski BritOFF ukvarjal z zgodovino kampanjskega materiala na ameriških predsedniških volitvah. 

Vsakemu političnemu kandidatu je dandanes jasno, da za zagotovljen uspeh nista dovolj le jasen program in karizma, marveč je treba ljudi premamiti z nečim bolj oprijemljivim. Z nečim, s čimer lahko vsem javno izkazujejo svojo politično opredelitev in tako zgolj z nošenjem ali imetjem določenega artikla podpirajo enega izmed kandidatov. Dandanes to pomeni deljenje kulijev, priponk, nakupovanje majic ter skodelic za kavo. V poštev pridejo tudi nalepke za računalnike, zapestnice, platnene torbe - skratka, ni da ni. Zraven sodijo tako zanimivi slogani, memi in slike kandidatov. Ta diverziteta promocijskega materiala političnih predstavnikov je zlahka vidna v Združenih državah Amerike, ki se drugače kot z materialnim imetjem tako ali tako ne znajo izražati. 

Prvič so materialni pokazatelji podpore nekemu kandidatu začeli krožiti že med prvim predsednikovanjem Georgea Washingtona, ko so po njegovem ustoličenju med prebivalci vzniknili medeninasti približki gumbov z napisi “živi naj predsednik”. Na tak način so lahko Američani izražali pripadnost oziroma podporo Washingtonu. Nekateri približki so imeli funkcijo broške, drugi pa so bili bolj podobni kovancem. Leta 1840 je predsednik z najkrajšim stažem - takrat le kandidat, William Henry Harrison, prvi zares skoval senzacionalistične slogane, k čemur so ga nagovorili življenjska zgodba s skromnimi začetki, odraščanje v brunarici in vojaški sloves. Slogane je potem prodajal na gumbih, majhnih replikah brunaric, krožnikih, potiskanih robcih in drugem. To je bila prva masovno producirana volilna kampanja, ki je ljudem omogočila asociacijo na neke politične ideje že na prvi pogled. Harrison je zmagal, saj je osvojil podporo državljanov z dostopnostjo, ki je prej ni bilo. Na njegovo smolo to ni bilo dovolj, da bi se z velikimi črkami zapisal v ameriško zgodovino. Umrl je namreč le 30 dni po ustoličenju, potem ko je na lastni inavguraciji v mrzlem vremenu staknil pljučnico. 

Po začetku ideje o asociaciji na neko politično strujo skozi imetje so zgledu seveda sledili vsi naslednji kandidati. Abraham Lincoln si je recimo nadel lepo zveneče vzdevke, da je pridobil glasove množice, s katero se dotlej mogel ni mogel poistovetiti. Ker pa so bili v tistem času gumbi dragi, so se uveljavile srebrne pentlje oziroma trakci, ki so si jih ljudje pripenjali na plašče. Če so ga pripeli z gumbom, je to bil izraz njihovega družbenega statusa. Kampanjska broška, kot jo poznamo danes, je bila patentirana ter masovno proizvedena leta 1896, med kampanjo pa sta jih razdeljevala tako William McKinley kot William Jennings Bryan. 

Z večjo dostopnostjo do materialov so začeli producirati tudi kampanjske klobuke, pižame in uniforme. Idejo povezanosti z neko barvo ali motivom je tako dobilo gibanje sufražetk, ki se je povezovalo z rumeno barvo že leta 1867, ob prvih oddanih glasovnicah pa so lahko ženske prevzele rumene broške z napisom “oddala sem svoj prvi glas”. S podelitvijo volilne pravice ženskam so se začele tudi kampanje ukvarjati s tem, kako jim bodo ugajale. Kako drugače apelirati na dame kot z modo - najvidnejši primer bi bila Nixonova papirnata popart obleka, ki so jo leta 1968 za dober dolar prodajali podpornicam. V tej volilni kampanji sta tudi Ronald Reagan in Hubert Humphrey distribuirala črne obleke, ki so imele kot okras večkrat natisnjen povečan izrez obrazov njiju samih. 

Ena izmed najbolj znanih, pa tudi najuspešnejših marketinških kampanj je bila Eisenhowerjeva. Broške z napisom I like Ike, belo-modro-rdeče obleke ter pamfleti. Rokavice, dežniki, sončna očala in hlačne nogavice. Dwight Eisenhower je volilno kampanjo tako spremenil v potrošniški spektakel. 

Pogovor o ameriških volitvah
 / 9. 11. 2016
Od najbolj popularnih za konec še do najbolj bizarnih. Donald Trump je leta 2016 prodajal anti-levičarske plastične slamice in samo s tem artiklom zaslužil skoraj pol milijona dolarjev. John Delaney je letos prodajal radirke, ki naj bi bile namenjena izbrisu travmatičnih spominov iz leta 2016, senatorka Marsha Blackburn pa je prodajala ovitke za držanje piva v obliki rdečega kavbojskega klobuka.

Ob 8. uri.

Odbor Državnega zbora za infrastrukturo je zavrnil predlog Stranke Alenke Bratušek, ki bi upokojencem omogočil, da mestni javni prevoz uporabljajo brezplačno. Predlog je bil zavrnjen zaradi nejasnosti glede financiranja projekta. Koalicijske stranke skrbi strošek, ki bi ga omogočanje brezplačnega mestnega javnega prevoza prineslo državi, medtem pa v SAB trdijo, da bi država prevoz plačala le veteranom, upokojenim invalidom in tistim, ki so starejši od 65 let. Delež, ki ga sedaj plačujejo občine, bi v predlogu še vedno padel na občine same. Po trditvah SAB bi to za državo pomenilo le slabe štiri milijone stroškov; to je ocena, s katero se v koaliciji ne strinjajo, saj so mnenja, da bi to pomenilo vsaj 14 milijonov več stroškov. Trdijo tudi, da to ni sistemska rešitev, ki jo problem potrebuje, a kaj ta “pravilna” sistemska rešitev je, ostaja neznano. 

Včeraj so se na volišča odpravili državljani Združenih držav Amerike. Najprej o predsedniških volitvah: v času pisanja demokrat Joe Biden rahlo vodi po elektorskih glasovih, iz katerih je končni rezultat jasneje viden, a to v tem trenutku še ni zagotovilo za zmago. Rezultat zares ne bo znan še nekaj dni, saj se je veliko ljudi odločilo za glasovanje po pošti, kar proces štetja glasov zavleče. Voli se tudi predstavnike višjega in nižjega predstavniškega doma ameriškega kongresa. V bitki za senat je rezultat zaenkrat izenačen. Za nadzor senata je treba zmagati 50 sedežev. V senatu se trenutno voli le ena tretjina vseh predstavnikov. V predstavniškem domu zaenkrat prav tako vodijo republikanci - a napovedi pripisujejo zmago demokratom. Eni izmed bolj poznanih predstavnic, ki sta bili ponovno izvoljeni, sta Ilhan Omar in Alexandria Ocasio Cortez. 

Madžarska v času epidemije
 / 31. 3. 2020
Zaradi epidemije novega koronavirusa bo Madžarska ponovno uvedla izredne razmere. Predsednik vlade Viktor Orban je sporočil, da se bo med drugim uvedla policijska ura od polnoči pa do pete zjutraj. Zaprli se bodo vsi nočni klubi, za dosego zmanjšanja gneče na javnem prevozu pa bodo v mestih parkirišča brezplačna. V gledališčih, športnih arenah in podobnih objektih bo ob nošenju mask zaseden le vsak tretji sedež. Orban je dosegel tudi ponovno uvedbo vladanja z dekreti, kar je veljalo že v prvem valu in ob prvih izrednih razmerah. Vladanje z dekreti pomeni, da se parlament odpove svoji moči in vladanje, dokler trajajo izredne razmere, prepusti predsedniku - Orban meni, da je primerno obdobje za to 90 dni.

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.