Materinski BritOFF

Materinski BritOFF

Aktualno-politična novica
25. 3. 2020 - 10.05
 / BritOFF

Ob 10-ih. 

Dobro jutro, poslušate zgodovinski BritOFF. Slovenija je danes edina država na svetu, ki praznuje materinski dan. Praznik poveličuje materinstvo, vlogo matere v družbi ter vez med materjo in njenim otrokom. Obeležuje ga večina sveta, le da ob zelo različnih časih - največ jih praznuje med marcem in majem. Mnoge države so praznik kar združile z mednarodnim dnevom žena. 

Praznovanja, posvečena materam, niso novost - podobne festivale so prirejali že stari Grki in Rimljani, le da so bili namenjeni poveličevanju določene boginje, ne materinstva vsake posameznice. V Rimu so tako poseben dan hilarij oziroma radosti namenili Kibeli, ki je znana kot Velika mati. Ta je bil del festivala “svetega tedna”, ki se je uveljavil za časa vladavine Gaja Avgusta Oktavijana v tretjem stoletju. Posvečen je bil Kibeli in njenemu spremljevalcu, sinu Atisu. Potekal je od petnajstega marca do začetka aprila z vrhom praznovanj okoli marčevskega enakonočja. Prirejali so igre in maškarade, ki so jih spremljali sprevodi Kibelinih kipov, obkroženi z najdražjimi umetninami, namenjenimi cesarju in drugim visokim državnikom. Kibela je rimska inkarnacija grške boginje Ree, ki je Zevsova mati. Slednja v antični Grčiji ni bila deležna enakega kulta. 

V angleškem krščanskem izročilu se na četrto nedeljo posta praznuje materinsko nedeljo, namenjeno vračanju vernikov v cerkev, kjer so bili krščeni. V šestnajstem stoletju se je med materne cerkve štelo tudi tiste, ki so bile v kraju trenutnega bivanja, ali pa najbližjo katedralo. Praznik je dobil tudi večji družbeni pomen - hišni služabniki, ki so bili velikokrat otroci, so dobili prost dan, da so se lahko udeležili maše in družinskih srečanj. Ti so po poti pogosto nabirali rože, da bi jih podarili materam. Tako se je počasi začela razvijati čisto sekularna tradicija obdarovanja. Še danes britansko otočje materinski dan praznuje na četrto nedeljo posta. V kontinentalni Evropi je pomembnejši drug krščanski praznik - Marijino oznanjenje. To je za kristjane dogodek, ko bi naj komaj trinajstletna Marija od angela Gabriela izvedela, da je noseča z Jezusom - ta naj bi se rodil natanko devet mesecev kasneje. Praznuje se 25. marca, na isti dan kot slovenski materinski dan.

Moderni materinski dan pa izvira iz Združenih držav Amerike, kjer so se začeli kot solidarnostni dnevi mater, ki so sinove izgubile v državljanski vojni. Ann Jarvis je leta 1868 ustanovila dan materinskega prijateljstva z namenom združenja družin, ki jih je državljanska vojna razpršila po državi. Njena hči Anne Jarvis je po materini smrti leta 1905 na ameriški parlament naslovila nešteto pisem z zahtevo po uradnem materinskem dnevu. Njena prošnja je bila leta 1908 zavrnjena, češ da bi potem morali imeti tudi dan tašč. Vseeno je šest let kasneje takratni ameriški predsednik Woodrow Wilson podpisal zakon, ki uradno obeležuje materinski dan na drugo nedeljo v maju. Seveda je bil že nekaj let kasneje, v zgodnjih dvajsetih letih prejšnjega stoletja, popolnoma skomercializiran praznik s prodajo kartic, rož in bombonier. 

Po prvi svetovni vojni se je praznik razširil tudi v Evropo. V Sloveniji se je najprej praznoval petnajstega maja, kasneje je bil prestavljen na 25. marec, nato pa so ga po drugi svetovni vojni prenehali praznovati, saj je bil bolj pomemben dan žena. Ponovno je stopil v družbeno zavest po letu 1991, tokrat praznovan, kot nikjer drugod, danes.

Ob 8-ih.

Referendum o preimenovanju Makedonije
 / 1. 10. 2018
Ministri Evropske unije za evropske zadeve so podprli začetek pristopnih pogajanj za Makedonijo in Albanijo. Slednja bo sicer morala pred začetkom pogajanj izpolniti še precej pogojev. Sprejeti morajo recimo volilno reformo, zagotoviti transparentno financiranje političnih strank in volilnih kampanj, poleg tega pa morajo okrepiti tudi boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji. V prihodnosti pa bi Evropska unija rada videla tudi reševanje neutemeljenih prošenj za azil in reformo medijske zakonodaje. Obe državi na pristopna pogajanja čakata že precej dolgo, čeprav je Evropska komisija vsako leto podala oceno, da sta državi na pristopna pogajanja pripravljeni. Da bi zadostila evropskim zahtevam, si je Makedonija spremenila ime, Albanija pa je sprejela pravosodno reformo. Datum za začetek pogajanj trenutno še ni znan. 

Sodišče v Dresdnu je osmim članom nemške neonacistične skupine Revolution Chemnitz izreklo zaporne kazni. Vsi so bili spoznani za krive članstva v teroristični združbi, pet jih je bilo krivih tudi sodelovanja v večjih nasilnih izgredih in povzročitve telesnih poškodb. Najdaljšo zaporno kazen, pet let in pol, je dobil ustanovitelj združbe. Ta je nastala septembra leta 2018, en mesec kasneje pa je že načrtovala lastni puč. Do oktobrske politične vstaje ni prišlo, saj so bili člani 14. septembra aretirani zaradi napada na begunce. S tem je združba tudi prenehala obstajati. 

Slovenska vlada je na šesti redni seji sprejela sklep za prenehanje delovanja Kriznega štaba za obvladovanje epidemije novega koronavirusa, češ da zaradi vzpostavitve delovanja vseh ministrstev ni več razloga za njegov obstoj. Nasvidenje v naslednji vojni, Jelko.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.