Neselektivni informacijski BritOFF

Aktualno-politična novica
8. 10. 2020 - 10.05
 / BritOFF

Tehno

 

Sodišče Evropske unije je močno omejilo pristojnosti držav članic, da od telekomunikacijskih podjetij za potrebe varnostnih in obveščevalnih služb zahtevajo masovno zbiranje podatkov o uporabnikih. Sodišče je odločilo, da države ne smejo zahtevati neselektivnega zbiranja metapodatkov o uporabnikih telefonskih in internetnih storitev, kot je na primer lokacija. To lahko države storijo zgolj, če dokažejo, da obstaja resna grožnja za državno varnost.

Neselektivno zbiranje podatkov v imenu boja proti kriminalu ali zagotavljanja nacionalne varnosti je sicer močno razširjeno med varnostnimi agencijami v Evropi. Leta 2014 je Sodišče Evropske unije razveljavilo direktivo Evropske komisije, ki je določala, da morajo telekomunikacijska podjetja v državah članicah zbirati podatke o svojih uporabnikih. Omenjena direktiva je bila sprejeta leta 2006, kmalu po terorističnih napadih v Madridu in Londonu. Prva država, kjer je ustavno sodišče leta 2010 prepovedalo tovrstno vsesplošno zbiranje podatkov, je bila Nemčija, ki se je takrat zaradi tega znašla v konfliktu z Brusljem.

V naslednjih letih so bila sodišča v Evropi vse manj naklonjena argumentom obveščevalnih služb. Po razveljavitvi direktive o zbiranju podatkov je Evropsko sodišče še večkrat odločalo o zakonodajni praksi posameznih držav. Najpomembnejša nasprotnica omejevanja pristojnosti obveščevalnega aparata je bilo Združeno kraljestvo, ki je prvega februarja letos zapustilo Evropsko unijo. A v tranzicijskem obdobju, ki bo trajalo do konca leta, odločitve Sodišča Evropske unije še vedno veljajo tudi za to državo. Še pomembnejše pa je vprašanje, kako bo odločitev sodišča vplivala na pogajanja o režimu medsebojnega dostopa do zaupnih podatkov, ki trenutno potekajo med Brusljem in Londonom.

Vprašanje dostopa do podatkov je eno od odprtih vprašanj na pogajanjih med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom o medsebojnih odnosih po brexitu, ki naj bi se zaključila do decembra. London si močno želi, da bi Evropska komisija glede Združenega kraljestva sprejela tako imenovani sklep o ustreznosti, ki bi omogočal mednarodni pretok osebnih podatkov brez posebnih varovalk. Takšen sistem ima Evropska unija z 12 državami, med katerimi so Japonska, Švica, Argentina in Izrael. Če Združeno kraljestvo sklepa o ustreznosti ne pridobi, bo to pomenilo precejšnje stroške in omejitve za podjetja, ki prenašajo podatke čez Rokavski preliv. Zadnja odločitev sodišča in britansko vztrajanje pri zakonodaji, ki daje varnostnim službam obsežne pristojnosti, tako samo še poudarjata velika razhajanja med Londonom in Brusljem glede tega vprašanja.

Na pogajanja je gotovo vplivala tudi podobna odločitev Sodišča Evropske unije glede deljenja podatkov z Združenimi državami. Julija je namreč sodišče razveljavilo tako imenovani Ščit zasebnosti, ki so ga pri prenašanju podatkov med Evropo in Ameriko uporabljala podjetja, med drugim na primer Google in Facebook. Če bo dodelitev sklepa o ustreznosti pri izmenjavi podatkov del končnega dogovora o odnosih med Združenim kraljestvom in Evropsko unijo, je pričakovati, da se bo ta kaj kmalu znašel pred evropskimi sodniki.

 

Novice

 

Poljska, natančneje njen urad za varstvo konkurence, je rusko državno naftno podjetje Gazprom oglobila s kaznijo v višini 6 milijard evrov in pol. Na Poljskem trdijo, da bi izgradnja plinovoda Severni tok 2, ki ga gradi Gazprom in je v zaključni fazi gradnje, ruskemu državnemu podjetju zagotovila dominantni položaj na trgu s plinom. Gazprom sicer projekt Severni tok 2 izvaja v partnerstvu s petimi velikimi evropskimi naftnimi podjetji, ki so prav tako prejela kazni. Ruska stran je kazni označila za politično motivirane.

Nekdanji policist Derek Chauvin, ki je maja letos umoril Georgea Floyda, je bil po plačilu varščine izpuščen iz zapora. Za to, da bo na sojenje lahko čakal doma, je moral Chauvin zbrati okrogel milijon evrov. Uboj Georgea Floyda je v Združenih državah Amerike povzročil množične proteste proti policijskemu nasilju.

V skladu z napovedanimi dodatnimi ukrepi za omejitev širjenja koronavirusa je vlada občino Črna na Koroškem razglasila za ogroženo območje. Zaenkrat to samo po sebi za prebivalce občine še ne pomeni nobenih omejitev gibanja. Razglasitev območja za ogroženega namreč v prvi vrsti pomeni spremembo pristojnosti za zdravstveno ministrstvo, ki bo sedaj z manj omejitvami na to območje premestilo več zdravstvenih delavcev.

 

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness