NEURADNI BLING

Oddaja
6. 11. 2017 - 10.05
 / BritOFF

OSMA

“Tatovi podnevi, mafijci ponoči” je bilo geslo, pod katerim je več kot dvajset tisoč protestnikov v Bukarešti Romunsko vlado opozorilo, da ne odstopajo od zahtev po strožji protikorupcijski zakonodaji. Glavne zahteve protestnikov so vezane na reforme, katerih sprejemanje so pred devetimi meseci motivirale največje demonstracije v državi po koncu hladne vojne. Nasprotujejo predvsem amandmaju, po katerem pristojnost določitve vrhovnega protikorupcijskega tožilca ne spada več pod pristojnost predsednika države ampak je nominiran in potrjen s strani pravosodnega ministra in vrhovnega sodišča. Prav tako naj bi bila sporna tudi odločitev senata, da umakne predlog zakona, po katerem za predsedniški stolček ne bi mogle kandidirati osebe, obsojene kriminalne dejavnosti.

Odstavljeni katalonski predsednik Carles Puigdemont in še štirje ministri njegove vlade bodo lahko na odločitev sodišča o njihovi izročitvi Španiji čakali na prostosti. Tožilstvo v Bruslju je sporočilo, da peterica ne bo smela zapustiti Belgije brez privolitve sodišča in se bo morala osebno udeleževati obravnav. Puigdemont in sodelavci so se belgijskemu pravosodju predali v nedeljo zjutraj, preiskovalni sodnik pa se je moral nato v 24 urah odločiti, ali bodo morali na končno odločitev glede zahteve Španije po njihovi izročitvi na podlagi evropskega pripornega naloga počakati v priporu ali pa na prostosti.

Prah pa bodo v prihodnjih dnevih dvigali tudi takoimenovani Paradise Papers oziroma Rajski dokumenti, ki še niti leto od zadnjega podobnega razkritja, Panamskih dokumentov, ponovno pričajo o priljubljenosti davčnih oaz med svetovno elito. Več o tem v OFF programu ob 15ih.

DESETA

Neuradni list, vsakotedenski izlet aktualnopolitične redakcije v juristični park bo tokrat v znamenju blinga. Tako je, prav ste slišali, Original Gangsta Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo se zavzema za deregulacijo blinga. No, ne ravno vsega blinga, deregulirati želijo predvsem nadzor nad tujimi kovanci iz plemenitih kovin.

Pobuda prihaja v sklopu predlaganega ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IZDELKIH IZ PLEMENITIH KOVIN, ki je že uvrščen na dnevni red seje vladnega delovnega telesa. Osnovni zakon, Zakon o izdelkih iz plemenitih kovin, je začel veljati 8. oktobra 2000, ko smo odstopili od relativno togega državnega nadzora nad izdelki iz plemenitih kovin. Novi zakon je namreč omogočil dobaviteljem izdelkov iz plemenitih kovin, da z vzdrževanjem predpisane tehnične dokumentacije samostojno zagotavljajo skladnost svojih izdelkov s predpisi.

Ministrstvo je v javno razpravo o spremembah zakona vključilo Sekcijo zlatarjev Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Banko Slovenije, Zlatarno Celje, Družbo Moro, Elementum in Zvezo potrošnikov Slovenije. Poleg že omenjene nujne deregulacije tujih kovancev so identificirali predvsem potrebo po manjši prilagoditvi zakona v delu, ki se nanaša na višino glob in njihovo izrekanje v hitrem postopku.

Predlagano je zvišanje zneskov glob, ki so nespremenjene in osnovno zabeležene v tolarjih vse od leta 2000 in sicer za 57.6%, kolikor znaša po podatkih Statističnega urada RS inflacija za obdobje od oktobra leta 2000 do novembra 2016. Za daleč najpogostejši prekršek po Zakonu o izdelkih iz plemenitih kovin, kjer je trenutno določena globa za vsak neustrezno označen izdelek v prometu, se predlaga po novem kazen v razponu od 300 do 5.000 evrov. Kaznovanje za vsak posamezen izdelek domnevno ni več smiselno glede na to, da predlog zakona predvideva, da se bodo lahko tudi v hitrem postopku izrekale globe v razponu.

Predlog zakona predvideva strožje kaznovanje tistih dobaviteljev, ki kljub začasni prepovedi samostojnega zagotavljanja skladnosti svojim izdelkom iz plemenitih kovin, te izdelke še naprej dajejo v promet. Enako velja tudi za tiste dobavitelje, ki kljub temu, da ne vzdržujejo več predpisane tehnične dokumentacije, še naprej dajejo v promet svoje izdelke kot dobavitelji, ki imajo odločbo o samostojnem zagotavljanju skladnosti svojim izdelkom iz plemenitih kovin.

Zanimiv podatek, ki ga predlagatelji tudi navajajo v obrazložitvi predloga je, da je bilo v letu 2011 preskušenih in označenih 2.107 kg oziroma skoraj 200.000 kosov izdelkov iz zlata in srebra, v letu 2016 pa le še 894 kg oziroma 150.000 kosov. V petih letih se je prodaja blinga v Sloveniji zmanjšala praktično za četrtino. Brez blinga pa ni prave gospodarske rasti.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness