Nika Kovač za siromašne

Oddaja
7. 12. 2022 - 10.05
 / BritOFF

DESETA:

Slovenska pomladna desnica si je v volilni jeseni omislila svojo različico mlade aktivistke s plemenitimi nameni, dobrosrčnim srcem in prikupnim sporazumevanjem.

Brkić

Vpliv ameriškega alt-righta na slovensko desnico
 / 28. 9. 2020
Spoznajte Tanjo Brkić, ki si rada reče tudi Meduza, Niko Kovač za desničarje, kot ji radi rečejo volivci Slovenske demokratske stranke. Čeprav gre za komaj rojeno politično vplivnico na Instagramu in TikToku, jo janšistični in zelo antijanšistični poslušalci že poznate po pronicljivih člankih na portalu Nova24TV in v Demokraciji. Med njenimi najslovitejšimi preiskovalnimi naslovi najdemo tudi: »Toliko prijaznih voščil državljanov je prejel premier Janša; koliko so jih dobili Kulovci?« Ali pa tale poslastica: »Pod pretvezo, da gre za umetniški klub, se je 12-letnica udeležila kluba o spolni identiteti.« Pa še »Shranite si to fotografijo, tako dobro ne bo več,« ko Brkić izpostavlja najboljšo gospodarsko rast v zgodovini podalpskih Slovanov v obdobju tretje Janševe vlade. 

Brkić tudi nasploh ceni lik in delo Janeza Janše – ne zaradi kakšnih pretirano dobrih odločitev temveč zaradi avtoritarnega karakterja, ki nebogljene državljane odrešuje odgovornosti razmišljanja. 

Brkić

Da pa zagotovimo red in disciplino, ni dovolj, da na to opozarjajo influenserke, temveč je najpomembnejše, da redotvorec in osamosvojitelj nadzoruje sredstva javnega obveščanja, še ugotavlja Brkić.

Brkić

Ravno zato je poraz na referendumu o RTV in, ne bodimo malenkostni, na preostalih dveh referendumih pred dobrim tednom dni prav tako, nacionalna katastrofa, ki jo je treba tako tudi nasloviti.

Brkić

Ob tem pa ne smemo pozabiti na uglajenost in spoštovanje pri premalo opevanem političnem dialogu. Za žaljivke na političnem parketu ni prostora, je odločna Brkić.

Brkić

Koncu gostilniškega BritOFFa pritiče pivska pesnitev edinega pesnika 21. stoletja, ki se je vsaj malo približal Igorju Pirkoviću. Khm, khm, oprostite: Francetu Prešernu.

Igor Pirković, zbirka čivkov: KO ZMAGA OPÍJA
 
Ko zmaga opíja, 
zapiše pravico, zapiše resnico
po svoje, tako kot ji prija.
 
Ne sliši, ne čuti,
da jame in polja, do zvezd in vesolja,
ječijo brez solz in peruti.
 
Ko zmaga opija,
se enkrat gotovo pomeri na novo.
In potlej umre nostalgija.

 

OSMA:

Na kakšen način poskuša Erdogan nagovoriti turške volilce
 / 13. 9. 2022
Opozicijski poslanec Hüseyin Örs iz vrst turške nacionalistične tako imenovane Dobre stranke je po navedbah svojih strankarskih kolegov pristal na oddelku za intenzivno nego. Prijetni debati o turškem državnem proračunu za prihodnje leto so sledile batine na vse strani. Örsa je v bolnišnico z udarcem spravil poslanec vladajoče Stranke za pravičnost in razvoj Zafer Işık. Do nadaljnjega so po odločitvi podpredsednika parlamenta Haydarja Akara vse seje odpovedane.

Novice na območju ki mu danes rečemo Republika Slovenija:

Javljanje v živo iz protestov proti zaostrovanju protiepidemičnih ukrepov
 / 15. 9. 2021
V poročilu izrednega nadzora ravnanja policije pri varovanju protestov, ki ga je pridobil portal 24ur.com, direktorat za policijo in druge varnostne naloge ugotavlja, da je policija nesorazmerno, neutemeljeno in nestrokovno uporabljala prisilna sredstva. Šok. Poleg klasičnega palicajskega nasilja je nadzor odkril še, da uporaba vodnega curka s primesjo plinskih sredstev ni opredeljena v zakonu, policijski pravilnik pa jo vseeno dopušča. Prav tako so ugotovili prirejanje vsebin v dokumentu o uporabi prisilnih sredstev, neprimerno komunikacijo policistov in imenovanje policistov v operativne štabe, ki niso bili usposobljeni za to delo. V nadzoru so ugotavljali tudi morebiten vpliv obiskov predstavnikov izvršilne oblasti v operativnih štabih policije. Na dan enega od protestov sta bila v operativnem štabu prisotna takratni minister za notranje zadeve Aleš Hojs in državni sekretar za nacionalno varnost v kabinetu predsednika vlade Žan Mahnič.
Čak, a to naj bi bila novica?

Ministrstvo za notranje zadeve je sporočilo, da je pripravilo spremembe zakona, ki bi vodni curek s solzivcem prepovedal in uveljavil več nadzora in odgovornosti nad uporabo prisilnih sredstev zoper množico in da predstavniki politike ne bodo več imeli dostopa v prostore operativnega štaba, ko ta opravlja naloge policije. S storilci kaznivih dejanj in prekrškov iz vrst policistov se bo ukvarjalo specializirano državno tožilstvo.

 

DEVETA:

Madžarske parlamentarne volitve in referendum
 / 1. 4. 2022
Madžarska je z vetom na vrhu finančnih ministrov Evropske unije uspela blokirati 18 milijard evrov težko makrofinančno pomoč Evropske komisije Ukrajini. Umik veta je za Madžarsko sprejemljiv le, če ji Evropska komisija izplača slabih 6 milijard evrov kohezijskih sredstev in sredstev iz sklada za okrevanje po pandemiji covida-19. Finančni ministri Evropske unije, med njimi tudi Klemen Boštjančič iz Golobove vlade, temu nasprotujejo zaradi ugotovitev komisije, da Madžarska še vedno ni izpolnila 17 zavez o spoštovanju vladavine prava. Ministri so komisiji naložili, da do konca tedna pripravi natančno poročilo, natančnejše kot tisto pred tednom dni, o nespoštovanju vladavine prava Republike Madžarske, da bodo lahko še enkrat odločali o zamrznitvi kohezijskih in epidemijskh sredstev za Madžarsko. Če do dogovorov ne bo prišlo, je Evropska komisija pripravljena sprejeti drugačno strategijo financiranja vojaščine v Ukrajini, ki ne bo potrebovala soglasja Madžarske. 

Železarno se brani, dokler je vroče
 / 5. 9. 2022
Odpuščenim delavcem nikšiške železarne, ki se zadnje desetletje kiti z nazivom Tosçelik, je po dobrih petih mesecih protestov, demonstracij in stavkanja naposled uspelo. Državna Elektroprívreda Crne Gore je po pooblastilu vlade namreč uslišala njihove zahteve in s trenutnim lastnikom, družbo Tosyálı, dosegla dogovor o državnem odkupu. Družba Tosyalı pod vodstvom Fuata Tosyalıja je v začetku julija odpustila skoraj vse preostale, to je 229 delavcev, ki so nemudoma zavzeli obrat in zahtevali posredovanje tehnične vlade pod vodstvom Drítana Abázovića. Elektroprivreda bo tako Tosyalıju plačala 20 milijonov evrov, kar je 5 milijonov evrov več, kot je Tosyalı plačal prejšnjemu lastniku. Izplačilo je predvideno v dveh obrokih z zaključkom 15. februarja prihodnje leto, ko bo Nikšićka željezara ponovno v lasti države po turbulentnih treh desetletij privatizacijskega izžemanja. 

 

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness