Odrekanj poln Britoff

Aktualno-politična novica
26. 3. 2020 - 10.05
 / BritOFF

Tehno

Zaradi dela od doma in dolgočasenja, prav tako doma, se je uporaba interneta precej povečala. V državah, kjer so bili odrejeni karantena ali omejitve gibanja in množično delo od doma, se je internetni promet povečal za okoli 50 odstotkov, v nekaterih državah pa tudi več. V Italiji se je promet po informacijah ponudnikov interneta povečal za 70 odstotkov, veliko pa naj bi temu pripomogla online videoigra Fortnite.

Povečanje internetnega prometa je najbolj izrazito čez dan. V Veliki Britaniji se je internetni promet v času, ko so ljudje v normalnih razmerah na delu, mladina pa v šoli, po uvedbi ukrepov za omejitve gibanja podvojil. To je trend v vseh državah. Običajno je internetno omrežje najbolj obremenjeno v večernih urah, ko ljudje gledajo pretočne video vsebine, torej Netflix, Youtube in tako dalje. Sedaj je uporaba interneta bolj enakomerna; tudi podnevi je promet močno povečan.

Spremenila se je tudi smer toka informacij. Ta teče večinoma v smeri od podatkovnih centrov do nas, uporabnikov. V drugo smer po navadi teče le majhen delež podatkov. Največkrat bosta naša računalnik ali telefon proti serverju poslala zahteve o tem, kaj želimo prejemati z interneta, to pa ne zahteva veliko pasovne širine. Nekoliko več podatkov porabita shranjevanje podatkov v oblaku in pa deljenje datotek preko torrentov, a take potrebe ima le manjši delež obiskovalcev interneta. Zaradi visokega porasta komunikacije po videozvezi s programi, kot so Skype, Viber ter videokonference, kot na primer Zoom, se je tok podatkov, ki ga običajni uporabniki pošiljajo na internet, močno povečal.

Tu je tudi največje ozko grlo v bolj obremenjenih komunikacijskih sistemih. Kabelsko omrežje, prvotno namenjeno distribuciji televizijskega signala in sestavljeno iz koaksialnih kablov, po katerih teče signal v obliki valovanja električnega toka, je bilo konstruirano v prvi vrsti za enosmerni promet. Modemi v stanovanjih uporabnikov nimajo moči, da bi pošiljali večje število podatkov. V optičnih kablih, po drugi strani, podatki potujejo veliko učinkoviteje v obliki moduliranega žarka svetlobe, ki je zaradi optičnega pojava popolnega odboja ujet v steklenem optičnem vlaknu. To zahteva veliko manj energije in tudi majhna domača naprava lahko oddaja dovolj močan signal za veliko količino podatkov.

Ker se je uporaba interneta povečala predvsem v časovnih terminih, ki so bili do sedaj manj obremenjeni, je internetna infrastruktura povečan promet za zdaj preživela brez večjih težav. Viški porabe niso bistveno večji, pa tudi skupni promet ni brez precedensa. Povprečen promet v teh dneh je namreč primerljiv s tistimi dnevi v letu, ko je ta največji, to je okoli novega leta ali v ZDA na dan finala lige ameriškega nogometa.

V tej luči je bil ukrep Evropske unije za zmanjšanje internetnega prometa, ki ga zasedata Netflix in Youtube, nekoliko previdnejši, kot bi bilo potrebno. K temu je ponudnike video vsebin, ki sicer predstavljajo okoli dve tretjini vsega internetnega prometa, pozval evropski komisar za notranji trg Thierry Breton. Netflix je zmanjšal porabo pasovne širine pri pretočnem predvajanju filmov v formatu HD za četrtino, s tem pa bo žal padla tudi kvaliteta slike. Vsaka vojna ima svoja odrekanja.

 

Novice

Ameriški senat je sprejel 2 bilijona dolarjev težak sveženj ukrepov, s katerimi poskušajo ZDA pomagati svojemu gospodarstvu. Zakon je dobil enoglasno podporo obeh strank, saj je bil sprejet s 96 glasovi za in nobenim proti. Gre za največji stimulativni program v ameriški zgodovini. Tisti, ki je bil sprejet pred dobrimi desetimi leti, na začetku finančne krize, je bil vreden le nekaj več kot 800 milijard dolarjev. Med ukrepi bo Američane verjetno najbolj razveselilo neposredno nakazilo denarja. Vsakdo, ki zasluži manj kot 75 tisoč dolarjev na leto, bo namreč prihodnji mesec prejel ček za 1200 dolarjev in še dodatnih 500 za vsakega otroka. V paketu je še 500 milijard dolarjev za najbolj prizadete dele gospodarstva, 350 milijard dolarjev posojil za manjša podjetja in 150 milijard za bolnišnice. Te že sedaj vedo, da velik del pacientov, ki bodo zboleli za koronavirusom, ne bo mogel poravnati računov, zdravstveni sistem pa je v ZDA zaseben. Zakon sedaj roma v predstavniški dom, v katerem imajo za razliko od senata večino demokrati, a glede na  podporo obeh strank potrditev ni vprašljiva.

S polnimi topovi strelja tudi Evropska centralna banka, ki je definirala svoje omejitve pri ogromnem programu kupovanja državnih obveznic, ki ga je predsednica banke Christine Lagarde napovedala v začetku tedna. Natančneje bi lahko rekli, da je ECB sprejela odločitev, da omejitev ne bo. Do sedaj in v vseh letih spopadanja z dolžniško krizo evroobmočja se je namreč banka zavezala, da ne bo kupila več kot tretjino dolga posamezne države. To je pomenilo, da centralna banka ni dala zadostne podpore državam, ki so imele težave pri dostopanju do virov financiranja na finančnih trgih, po drugi strani pa je dajala finančno podporo tistim državam, ki teh težav sploh niso imele.

Tudi zaključujemo v ekonomskih vodah. Slovenija se je pridružila Franciji, Italiji, Irski, Luksemburgu, Grčiji, Portugalski in Španiji v pozivu za izdajo skupnih evropskih obveznic za financiranje ukrepov zaradi izbruha koronavirusa. To zahtevajo v pismu, naslovljenem na predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela. V pismu ni omembe Evropskega mehanizma za stabilnost, ki je bil pred leti ustanovljen za primer ponovitev dolžniške krize. Ta mehanizem je nastal predvsem zaradi tega, ker je Nemčija zavrnila možnost uvedbe evropskih obveznic.

 

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness