Predšolski BritOFF

10.05

Vsak ponedeljek v BritOFFu gostuje Neuradni list. V njem obravnavamo osnutke in predloge zakonov, pravilnikov, uredb, javnih naročil in drugih dokumentov, še preden so izvršeni ali uradno potrjeni na sejah vlade – kar je tako rekoč enako. Tokrat o spremembah Zakona o vrtcih.

Ministrstvo za izobraževanje je predloge sprememb Zakona o vrtcih pripravilo za obravnavo na seji parlamentarnega odbora za izobraževanje. Spremembe v osnovi obsegajo dva sklopa. Prvi vključuje odpravo nekaterih omejitev, ki jih je leta 2012 uvedel Zakon za uravnoteženje javnih financ, krajše ZUJF. Zakon o vrtcih bi po novem spet omogočal brezplačen vrtec za drugega otroka, ki je v vrtcu hkrati s starejšim bratom ali sestro. Po ZUJF-u so namreč morali starši za drugega otroka plačevati 30 odstotkov zneska, ki ga je center za socialno delo določil glede na njihove prihodke.

Po trenutno veljavni ureditvi je družina za tretjega otroka, ki je v vrtcu hkrati s starejšima, oproščena plačila. V primeru sprejetja sprememb zakona družinam ne bi bilo treba plačevati za tretjega in vsakega nadaljnjega otroka v vrtcu – ne glede na to, ali je otrok v vrtcu skupaj s starejšimi sorojenci ali ne. Na letni ravni bo razširitev upravičencev do brezplačnega vrtca državo stala okrog 6 milijonov evrov. Ministrstvo za finance temu sicer ne nasprotuje, pričakuje pa, da bo Ministrstvo za izobraževanje potrebna sredstva zagotovilo znotraj svojega finančnega načrta. Vseeno ni jasno, zakaj so morali na ministrstvu čakati na novo krizo, da bi začeli odpravljati posledice prejšnje.

Drug sklop sprememb Zakona o vrtcih naj bi bil namenjen preprečevanju ponovitev »primera Kengurujčki«, kakor navaja ministrstvo v utemeljitvi, zakaj mora biti zakon obravnavan po skrajšanem postopku. Zavod Kengurujčki na ljubljanskem Brdu se je pred dvema letoma znašel na medijskem tnalu, saj naj bi v njem z otroki ravnali nestrokovno in neprimerno. Lastnica zavoda, ki ni imela izobrazbe za opravljanje dejavnosti varovanja otrok, je bila uradno zgolj kuharica, a naj bi vseeno vodila vrtec. V obrazložitvi zakona ministrstvo piše: »Zaradi pomanjkljivih opredelitev, katere storitve ne sodijo na področje predšolske vzgoje oziroma varstva otrok, izvajalci v izogib postopkom vpisa v razvid oziroma v register pod pretvezo izvajanja različnih animacij dejansko opravljajo varstvo otrok!« Ministrstvo tako po novem predvsem bolj rigorozno razmejuje tiste, ki opravljajo občasno varstvo otrok kot dopolnilno delo – za kar ne potrebujejo registracije – od vrtcev in varuhov predšolskih otrok. Varuhi bi po predlogu lahko varovali skupine šestih oziroma največ sedmih otrok. Poleg tega bi varuhi, ki bi bili zaradi kršenja predpisov na predlog inšpektorja izbrisani iz registra varuhov predšolskih otrok, prejeli efektivno prepoved opravljanja dejavnosti za tri leta, po treh letih pa bi se lahko ponovno vpisali v register.

8.05

Ersin Tatar je novi predsednik Turške republike Severni Ciper, ki jo kot samostojno državo priznava zgolj Turčija. Dosedanjega predsednika Mustafo Akincija je v drugem krogu premagal za približno tri in pol odstotka prejetih glasov. Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je v kampanji kar javno izražal podporo Ersinu Tatarju. Ankaro pri Akinciju, ki je po porazu sporočil, da zaključuje politično kariero, moti njegovo zavzemanje za federalno ureditev Cipra. Za ponovno združitev z grško Republiko Ciper se že skoraj pol stoletja neuspešno zavzemajo Združeni narodi. Tatarjeva zmaga na volitvah za prizadevanja o združitvi ne pomeni nič dobrega, saj je vodja konservativne stranke Nacionalna unija, ki trenutno tvori manjšinsko vlado. Za Tatarjevo stranko so značilna konservativna stališča – pri ključnem ciprskem vprašanju zagovarja rešitev dveh držav.

Japonska in Vietnam sta sklenila okrepiti obrambno in gospodarsko sodelovanje. Novi japonski premier Jošihide Suga je gostoval v Hanoju, kjer je sklenil načelen dogovor za izvoz japonskega orožja v Vietnam. Po tem, ko je Japonska leta 2014 ukinila prepoved izvoza orožja v tujino, se o podobnih dogovorih zdaj pogaja še z Indonezijo in Tajsko. Tovrstne diplomatske misije Japonske naj bi bile del uravnoteženja njene politike do Kitajske. Gospodarsko je namreč z njo močno povezana, hkrati pa politično nasprotuje kitajski poziciji glede nadzora nad Vzhodnokitajskim morjem. V podobnem položaju je tudi Vietnam, saj si Kitajska prilašča del njegove ekskluzivne gospodarske cone.

13-letni embargo Združenih narodov na uvoz konvencionalnega orožja v Iran se je iztekel. Po iranskem jedrskem sporazumu, podpisanem leta 2015, bi moral Iran šele sedaj dobiti pravico do nabave orožja, kot so tanki, rakete in letala. Toda vprašanje je, ali si bodo države z razvito orožarsko industrijo drznile prodajati orožje Iranu, saj jim je ameriški predsednik Donald Trump v tem primeru zagrozil s sankcijami. Kljub temu da so vse podpisnice sporazuma – Združeno Kraljestvo, Francija, Nemčija, Rusija, Kitajska in Evropska unija – deklarativno še zmeraj zavezane k spoštovanju dogovora, je njegovo izvajanje omejeno zaradi enostranskega odstopa Združenih držav Amerike pred dvema letoma in pol. Tako kot Iran ne bo užival drugih sadov mednarodnega sodelovanja, ki bi jih moral dobiti, ker se je odrekel možnosti jedrskega programa za vojaške namene, tudi novega orožja verjetno ne bo užil ravno na pretek.