Priključena Primorska

1005

Dobro jutro, dober dan. Poslušate Neuradni list, tematski BritOFF aktualnopolitične redakcije Radia Študent.  

Inflacija predlaganih zakonov, posebej s strani vladajočih strank, priča o tem, da so državnozborske volitve vse bližje. Svoj prispevek je pred kratkim dal tudi poslanec socialdemokratov Matjaž Nemec. Novogoričan je prvopodpisani na seznamu 57-ih poslancev, ki so podprli Predlog Zakona o spremembah Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji. Kot zadnja je na 170. redni seji podporo predlogu izrazila še vlada.

Predlagatelj ne predlaga novega praznika niti se nam ne obeta sprememba v številu dela prostih dni. Predlagatelj predlaga le terminološko pravilno poimenovanje obstoječega praznika 15. septembra, ki se sedaj imenuje vrnitev Primorske k matični domovini. Po predlogu se termin “vrnitev” nadomesti s terminom “priključitev”.

Predlog zakona zahtevo podkrepi z uro iz zgodovine Primorske. V predlogu je poseben poudarek na 11. septembru 1943, ko je bil na Vogrskem po kapitulaciji Italije ustanovljen Narodnoosvobodilni svet za Primorsko. Odlok Vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte štiri dni pozneje pravi: “Vrhovni plenum Osvobodilne fronte slovenskega naroda izpolnjuje temeljno, iz naravnih in zgodovinskih pravic izhajajočo zahtevo slovenskega naroda ter proglaša priključitev slovenskega Primorja svobodni in združeni Sloveniji v svobodni in združeni Jugoslaviji.”

Vlada prikimava: “Na Primorskem se je vedno praznovalo priključitev Primorske in nikoli vrnitev Primorske, kar dokazujejo tudi pisni viri. Praznik priključitve Primorske k matični domovini je zlasti na Primorskem tradicionalni praznik, globoko zasidran v zavest ljudi, zato je drugačno poimenovanje praznika, kot ga označuje termin priključitev, za Primorce neustrezno in nesprejemljivo.”

Zamenjava ene besede naj ne bi imela nobenih dodatnih posledic za državni proračun.

0805

Kar zagrebški skrajni desnici ni uspelo po legalni poti, je sedaj storila ilegalno. Neznanci so s podstavka odstranili doprsni kip Iva Lole Ribarja, enega vodilnih partizanov v času druge svetovne vojne. Spomenik Ribarju, ki ga je ubil okupator leta 1943, je bil v hrvaški prestolnici postavljen jeseni kot neke vrste kompenzacija zaradi preimenovanja Trga maršala Tita v Trg Republike Hrvaške. Od takrat je bil večkrat vandaliziran z ustaškimi simboli, iniciativi za njegovo odstranitev pa sta zmanjkala dva glasova v zagrebški mestni skupščini.

Še poročilo z volilnih front. Avstrijska Koroška. Na deželnozborskih volitvah so prepričljivo slavili socialdemokrati aktualnega deželnega glavarja Petra Kaiserja. Slednjemu se tako obeta nov petletni mandat na čelu najjužnejše izmed devetih avstrijskih dežel.

V Italiji se, sodeč po rezultatih vzporednih volitev, s približno 30-imi odstotki zmaga na parlamentarnih volitvah obeta populističnemu Gibanju petih zvezd. Levosredinski demokrati so osvojili dobrih 20 odstotkov, desni Forza Italia in desnejši Severna liga pa slabih 15. Uradne rezultate še čakamo, že pa vemo, da bo sestavljanje vlade za kateregakoli mandatarja velik izziv.

Na lokalnih volitvah v Beogradu je slavila lista Srbske napredne stranke predsednika republike Aleksandra Vučića. Po začasnih izidih je zbrala okoli 45 odstotkov glasov, pol manj je dobila lista nekdanjega župana Dragana Đilasa, prag za vstop v skupščino, ki bo izvolila novega župana, pa sta presegli le še listi Aleksandra Šapića in aktualnega zunanjega ministra Ivice Dačića.