Prosto po prostoru

Prosto po prostoru

Aktualno-politična novica
26. 10. 2020 - 10.05
 / BritOFF

Neuradni list

S koncem prejšnjega tedna se je končala javna razprava o novem Zakonu o urejanju prostora. Kljub temu, da je prejšnji Zakon o urejanju prostora star šele dve leti, nova različica prinaša precej obsežne spremembe, začenši z definicijo prostora samega. Do sedaj je bil prostor definiran kot, citiramo, “skupek fizičnih struktur na zemeljskem površju in pod njim, ki ga tvorijo poselitvena območja in krajina v medsebojnem prepletanju, ter morje”. V novem zakonu dela, ki govori o medsebojnem prepletanju poselitvenih območij in krajine, ni več. Namesto tega je govora zgolj o poselitvenih območjih, odprtem prostoru in morju.

Ta sprememba definicije potihem že napoveduje bolj stvarne spremembe. Te so večinoma napisane z ciljem poenostavitev pridobivanja dovoljenj gradbenih in okoljskih dovoljenj ter spreminjanje sprejetih prostorskih načrtov in drugih aktov, ki urejajo poseganje v prostor. Nov in bistveno olajšan je na primer postopek za spreminjanje Občinskega podrobnega prostorskega načrta. Dovoljene so precej obsežnejše spremembe, ne da bi bile zaradi tega potrebne spremembe Občinskega prostorskega načrta. Lažji bosta predvsem sprememba namembnosti in širitev že obstoječih dejavnosti na zemljiščih z gospodarsko dejavnostjo. Podjetja bodo tako lažje širila ali spreminjala svoje objekte. Manj zahtevno bo opravljanje celovite presoje vplivov na okolje, ki bo potrebna za državni in občinski prostorski načrt, pri občinskem podrobnem načrtu pa ne bo potrebna skoraj nikoli.

Poleg tega zakon omogoča lažjo širitev naselij. Ključen kriterij ni več to, ali je območje širitve najbližje naselju. Naselje se lahko sedaj po bolj ohlapno definiranih pravilih širi tudi na območja, ki predstavljajo tako imenovano “smiselno zaokrožitev obstoječih pozidanih površin”. Sprememb, ki omogočajo lažje širjenje zazidljivih površin, povečanje in spremembe namembnosti objektov, na primer iz nebivalnih v bivalne, je še več in se tičejo tako posameznih gradenj kot tudi občinskega prostorskega načrtovanja.

Novi zakon spreminja tudi sestavo Komisije vlade za prostorski razvoj in Prostorskega sveta. Komisija vlade za prostorski načrt je vladni medresorski usklajevalni organi, ki bo po novem vključeval zgolj sekretarje vlade in ne več predstavnikov drugih agencij, ki se ukvarjajo s prostorom. Prav tako ne bo več vsebovala predstavnika Prostorskega sveta, kar pomeni, da na komisiji ne bo nikogar, ki ga ne bi na položaj postvila vlada sama.

Prav tako se spreminja razmerje moči v Prostorskem svetu, katerega je namen je koordinacija državnega načrtovanja in svetovanje Komisiji za prostorski razvoj. Svet naj bi bil glas arhitekturne stroke in zastopnik različnih družbenih interesov. A ti so se sedaj precej spremenili. Mesto v Svetu so tako izgubili predstavnik Zavoda za varstvo kulturne dediščine, predstavnik Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, predstavnik Zavoda za gozdove, predstavnik Kmetijskega inštituta Slovenije in eden izmed dveh predstavnikov fakultet s področja urejanja prostora, pri čemer pa za drugega predstavnika sploh ni nujno, da prihaja s Fakultete za arhitekturo. Namesto njih so predstavnike dobile Gospodarska in Obrtna zbornica Slovenije ter interesna združenja lokalnih skupnosti.

Zakon o urejanju prostora je sicer eden izmed tistih delov zakonodaje, ki ga nove vlade najraje spreminjajo. Aktualni zakon je na primer še tako svež, da zgoraj omenjena Komisija vlade za prostorski razvoj in Prostorski svet sploh še nista začela delovati. Glas kapitala se tako lahko krepi v tišini.

 

Novice

Rezultati niso uradni, a po skoraj 90 odstotkih preštetih glasov je že jasno, da so volivci v Čilu potrdili pisanje nove ustave. Po trenutnih podatkih je za glasovalo kar 78 odstotkov udeležencev referenduma. Referendum je poleg vprašanja o novi ustavi vseboval tudi drugo vprašanje o sestavi ustavodajne skupščine. Večina je podprla izvolitev povsem novega ustavodajnega telesa in zavrnila možnost, da bi polovico sedežev dobili trenutni poslanci. Obstoječa čilenska ustava je nastala leta 1980 pod taktirko diktatorja Augusta Pinocheta. Številni Čilenci zato vidijo novo ustavo kot priložnost za presek s preteklostjo Pinochetovega režima, ki predvsem na ekonomskem področju Čile zaznamuje še danes. Ob objavi prvih rezultatov se je na ulicah prestolnice Santiago zbrala večdesettisočglava množica ljudi, ki so proslavljali referendumsko odločitev. Ustavodajna skupščina bo morala z delom začeti do aprila 2022 in bo imela leto dni, da pripravi novo ustavo, o kateri bo nato ponovno potekal referendum.
 
Vodstvo Kitajske komunistične partije se je zbralo na petem plenumu, ki bo trajal do četrtka. Glavna točka na dnevnem redu je sprejetje naslednje petletke, torej načrta ekonomskega razvoja Ljudske republike Kitajske za prihodnjih pet let. Prva prioriteta petletke bo povečanje samozadostnosti Kitajske in hkrati ohranjanje položaja države kot največjega svetovnega industrijskega proizvajalca in izvoznika. Po pričakovanjih bodo najvišjo prioriteto dobile tiste industrijske panoge, v katerih je Kitajska še vedno močno odvisna od uvoza z Zahoda, to sta npr. letalstvo in polprevodniška industrija.
 
Slovenski premier Janez Janša je v tvitu sporočil, da nas od jutri ponovno čaka omejitev gibanja na občine. Omejitev bo najprej veljala za sedem dni po celotni državi. Sproščali jo bodo postopoma in sicer najprej v regijah, ki bodo prve omejile širjenje epidemije.

 

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness