Psi brez jezikov ne lajajo

Aktualno-politična novica
16. 10. 2020 - 10.05
 / BritOFF

Ljubljana

Pozdravljeni v drugem petkovem BritOFF-u, v katerem se oziramo po domačih ljubljanskih logih. Medtem ko je v bolj naprednih demokracijah prišlo v modo, da se stare kipe zaslužnih generalov odstranjuje, se v Ljubljani še kar držimo navade, da se kipe postavlja. Če je treba, tudi ponovno.

Mestna občina bo pred Tivolskim gradom postavila spomenik feldmaršalu Josefu Radéckemu. Tivolski grad je bil nekoč njegovo domovanje, saj mu ga je leta 1853 podaril takrat še mladi cesar Franc Jožef. Veliki tepežkar lahov in zmagovalec bitk pri Custozzi in Novari je bil takrat že precej v letih in je tu živel le štiri leta. Kljub temu se je lotil preureditve okolice. Med drugim je postavil danes precej znamenite bronaste kipe štirih psov, ki stražijo stopnišče, po katerem se z Jakopičevega sprehajališča povzpnemo do Tivolskega gradu, kjer danes biva Mednarodni grafični center.

Kipa sta narejena po modi s sredine 19. stoletja. Gre za prosti kopiji rimskih kipov, zaradi česar so upodobljeni psi že v antiki izumrle rimske pasme molos. Takšne kipe so Rimljani postavljali pred vhode v templje ali mesta, ker naj bi jih varovali pred sovražniki in nepridipravi.

Kipe je za Radéckega izdelal dunajski kipar in livar Anton Dominik von Fernkorn. Gre za eno njegovih zadnjih del, saj je kmalu po tem, ko jih je dokončal, storil samomor. Slavna ljubljanska govorica pravi, da zato, ker je psom pozabil narediti jezike. Prav tako slavno pa je tudi dejstvo, da ta zgodba ne drži. Fernkorn je bil namreč takrat že precej duševno bolan in kipe so skoraj gotovo dokončali njegovi učenci. Psi so sicer res brez jezikov. Razlog je verjetno ta, da je bilo sprva mišljeno, da bi v gobcih držali verigo.

Radétzky je park še v času svojega življenja odprl za javnost. Prav zato mu je občina, ki je leta 1860 kupila park od njegovih dedičev, leta 1882 postavila spomenik. Kip avstrijskega maršala ni preživel obračuna s starim režimom ob razpadu Avstro-Ogrske in leta 1918 so ga odstranili. Zato danes pred Tivolskim gradom stoji le prazen podstavek, ki pa so ga znali v MGLC-ju koristno uporabiti za razstave. Originalni kip se danes nahaja v depojih Mestnega muzeja. Po njem je bila izdelana kopija, ki bo predvidoma nared do konca meseca.

Na občini vztrajajo, da postavitev kipa ni politična gesta, temveč gre za ohranjanje dediščine, podobno kot prenova bližnje Švicarije. Zato o odločitvi za postavitev, ki se je precej neopazno zgodila že leta 2015, ni potekala javna razprava.  

Da je bilo postavljanje spomenikov vedno politično dejanje, verjetno ni preveč sporno. Prav tako je očitno politično tudi podiranje spomenikov. Kaj pa naj si mislimo o ponovnem postavljanju spomenikov? Stari maršal je očitno tako dobro zapisan v našem kolektivnem spominu, da na občini niso pomislili, da se s ponovnim dvigom obeležja kdo ne bi strinjal. Da so se motili, je pokazala okrogla miza, ki se je prejšnji teden odvila v Muzeju novejše zgodovine.

Obnova zgodovinskih objektov pa ni popravila sledi časa. Po dobi propadanja se poskušamo vsaj deklarativno vrniti na izhodišče in ohraniti dediščino prostora. Dediščina ljubljanskega Radéckega je bila, da je burno dvajseto stoletje preživel v muzejskih depojih.

 

Novice

Na Tajskem se tudi po tem, ko so uvedli izredno stanje in prepovedali vsa zbiranja ljudi, nadaljujejo protivladni protesti. V središču Bangkoka se je zbralo nekaj deset tisoč ljudi. Protestniki zahtevajo odstop premierja Parjuta Čan Oče, ki je na oblast prišel z vojaškim udarom pred šestimi leti, razpis predčasnih volitev, spremembe ustave, ki je nastala po vojaškem udaru, in reformo monarhije. Predvsem slednje je nova značilnost tokratnih protestov.

Poslanci so za novega ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki bo nasledil Aleksandro Pivec, pričakovano potrdili Jožeta Podgorška. Dosedanji državni sekretar na ministrstvu, ki ga sedaj prevzema, je dobil 48 glasov podpore, proti pa jih je bilo 7. Podporo so mu odrekli le v LMŠ in Levici, kjer pa so poudarili, da ne oporekajo njegovim kompetencam, temveč temu, da bi bil minister v vladi Janeza Janše.

Državni zbor je potrdil tudi peti sveženj ukrepov za omilitev gospodarskih posledic epidemije bolezni covid-19. Tokratni protikoronski zakon, ki so ga začeli pripravljati še v času nizke stopnje širjenja okužb, je finančno nekoliko lažji od prejšnjih. Državni proračun bo obremenil za 420 milijonov evrov, poudarek pa je ponovno na ohranjanju delovnih mest. Tako se podaljšuje subvencionirano čakanje na delo na domu, novost pa je povračilo plače tudi za tiste, ki ne prihajajo na delo, ker je bila karantena odrejena njihovemu otroku. Samozaposleni in kmetje bodo ponovno, tako kot spomladi, upravičeni do izredne pomoči v obliki univerzalnega temeljnega dohodka, ki bo znašal do 1100 evrov oziroma 700 evrov za samozaposlene v kulturi.

 

 

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.