Rog back in business

Ljubljana

Pozdravljeni v drugem petkovem BritOFFu, v katerem nas zanima zgolj in samo domači kraj, se pravi Ljubljana. O tem, da Mestna občina Ljubljana, ko gre za nekdanjo tovarno Rog, ceni predvsem dejanja in ne besede, lahko po januarskih dogodkih dvomi le redko kdo. Že kmalu po izselitvi uporabnikov prostorov, združenih v Avtonomno tovarno Rog, so gradbeni stroji porušil vse objekte na območju tovarne Rog razen osrednje tovarniške zgradbe. Nedavno je – vsaj za pešce in kolesarje – postalo ponovno prehodno Petkovškovo nabrežje na spodnji strani kompleksa Roga, ki je bilo od njegove izpraznitve zaprto.   

Na Molu pa so v zadnjem tednu naredili še dva koraka naprej, da bi na območju tovarne kmalu vzcvetel center »snažnejše in bolj porihtane« umetniške dejavnosti, kot smo je bili vajeni do sedaj. Prejšnji teden je MOL objavil razpis za obnovo in izgradnjo Centra Rog. Predmet razpisa so obnova in nova ureditev osrednje zgradbe nekdanje tovarne koles, dozidava severne fasade, ureditev terase, ki bo gledala na Ljubljanico in na kateri bo tudi bar, ter izgradnja garaže v kleti.

Kot je razvidno iz razpisne dokumentacije, bo od osrednje zgradbe ostala samo zunanja podoba, saj bodo odstranili praktično vse notranje predelne zidove. Objekt je spomeniško zavarovan, kar predstavlja določene omejitve pri posegih, a iz razpisa se zdi, da želijo na Molu uporabiti kar se da široko interpretacijo zakonske omejitve, ki pravi, da je dovoljeno objekt prilagoditi novim vsebinam. Na severni, se pravi zgornji stani bo osrednje stopnišče porušeno in nadomeščeno s steklenim prizidkom, v katerem bo večji skupni prostor ali foyer, kot temu pravi razpis. V prvem nadstropju sta predvideni razstavna dvorana in nova knjižnica, v drugem in tretjem nadstropju pa ateljeji in administrativni prostori. Na nabrežju Ljubljanice so predvidene povsem komercialne dejavnosti: restavracija, lokali in trgovine.  

Stroški projekta so ocenjeni na nekaj več kot 27 milijonov evrov, rok za oddajo ponudbe pa je 23. april. Občina načrtuje, da bo projekt zaključen do leta 2023 in da bo izbrani izvajalec dela začel še pred koncem letošnjega leta, za zaključek del pa ima 14 mesecev.  

Občina pa ustanavlja tudi nov javni zavod Center Rog. Na aprilski seji mestnega sveta bodo ljubljanski mestni svetniki namreč med drugim razpravljali tudi o sklepu o ustanovitvi novega občinskega javnega zavoda, ki naj bi se imenoval Kreativno središče Center Rog oziroma skrajšano Center Rog. Direktor, ki bo nekoč kraljeval v tretjem nadstropju tovarne, bo imel petletni mandat in za zdaj največ dva pomočnika. Nad njim naj bi bdel sedemčlanski svet zavoda, ki bi vključeval tudi člana, imenovana na predlog Krovne mreže slovenskih nevladnih organizacij in Univerze v Ljubljani. Zavod se bo financiral iz občinskega in državnega proračuna, služil pa bo lahko tudi s komercialnimi dejavnostmi, kot sta trženje blaga in storitev ter oddajanje nepremičnin, tudi na primer z oddajanjem bivalnih ateljejev. Kot je razvidno iz razpisa za gradnjo, bo novi Center Rog za tovrstne dejavnosti dobro pripravljen.

 

Novice

Ukrajina je obtožila Rusijo, da vzhodno od ukrajinske separatistične regije Donbas kopiči vojaške sile ter da oborožene skupine v Donbasu, ki jih podpira, kršijo dogovor o prekinitvi ognja. Zgolj ohlajeni konflikt v vzhodni Ukrajini v zadnjih tednih postaja vse bolj živ. Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi je v zadnjih dneh zabeležila več sto kršitev prekinitve ognja, v zadnjem tednu pa so v spopadih umrli štirje ukrajinski vojaki. Iz Moskve so odgovorili, da je premikanje vojske na lastnem teritoriju notranja stvar Rusije in za nikogar ne predstavlja nikakršne grožnje. Aktivnejšo vlogo z novo ekipo v Beli hiši v Ukrajini igra tudi Washington, ki je poudaril svojo podporo Ukrajini in njeni teritorialni celovitosti. Slednjo v ameriških očeh kršijo tako separatistične regije v Donbasu kot tudi Rusija, ki je priključila polotok Krim. ZDA na Kijev bolj pritiskajo tudi glede boja proti korupciji, o čemer pa boste lahko več slišali v današnjem Kultivatorju ob petih.
 
Nizozemski premier Mark Rutte je preživel glasovanje o nezaupnici. Rutte je politični maček z več kot le devetimi življenji, saj nizozemsko vlado vodi že od leta 2010, pred manj kot mesecem dni pa je ponovno slavil na volitvah, ki so potekale predčasno zaradi afere o neupravičeno zavrnjenih otroških dodatkih. Tokratno glasovanje o nezaupnici je sprožila do sedaj koalicijska liberalna stranka D66, ki se je v parlament po zadnjih volitvah vrnila opogumljena in s precej večjim številom poslancev. Povod za glasovanje je bilo Ruttejevo laganje o tem, da se o sodelovanju v novi vladni koaliciji ne pogovarja s konservativnim poslancem Pitrom Omtzigtom. Ta je bil močno vpleten že v afero, ki je zrušila zadnjo Ruttejevo vlado.
 
Evropska unija Slovenije skupaj s Avstrijo in Češko ni vključila v tako imenovani solidarnostni mehanizem, v katerem bodo razdelili nekaj manj kot tri milijone dodatnih odmerkov Pfizerjevega cepiva proti covidu-19. Te bodo prejele Estonija, Latvija, Bolgarija, Slovaška in Hrvaška. Za dodatne odmerke cepiva je najagresivneje lobiral avstrijski kancler Sebastian Kurz, ki je neuspešno zarožljal tudi z vetom pri naslednjem nakupu približno 100 milijonov Pfizerjevega cepiva. Avstriji sta se pri očitno precej bleferskih tehnikah pogajanja pridružili tudi Češka in Slovenija. Pri dodatnem cepivu gre za 10 milijonov dodatnih odmerkov, ki jih predhodno niso razdelili med članice. Ti odmerki naj bi se sicer enakomerno razdelili med države, a so se nekatere odpovedale svojim deležem v prid bolj prizadetih držav.