Rudarjenje v oceanski oazi

8.05

Četudi Bolivija nima dostopa do morja, rožnata plima, kot kaže, tam vztraja in za zdaj še ni nastopila oseka kakor drugod po Južni Ameriki. Na predsedniških volitvah po 83 odstotkih preštetih glasov vodi dosedanji predsednik Evo Morales. Prejel je 45 odstotkov glasov, sedem odstotkov več kot Carlos Mesa. Morales, prvi bolivijski predsednik s staroselskimi koreninami, verjame, da mu bodo glasovi iz podeželskih regij namenili zmago že v prvem krogu. Za to na volitvah z obvezno udeležbo potrebuje vsaj polovico vseh glasov oziroma vsaj 40 odstotkov in 10-odstotno prednost pred drugim kandidatom. Mesa, ki je kampanjo zgradil na obljubah o ekoloških programih, krepljenju demokratičnih institucij in boju proti korupciji, se po drugi strani že vidi v drugem krogu. Morales je predsednik že od leta 2006 in je za to, da bi kandidiral še četrtič, potreboval razsodbo ustavnega sodišča, ki je konec leta 2017 ukinilo omejitev števila predsedniških mandatov. V treh mandatih je Morales kljub obtožbam o korupciji uspel s socialnimi programi, financiranimi s prodajo zemeljskega plina in mineralov, revščine rešiti milijone ljudi. Do leta 2012 je delež revnih glede na desetletje pred tem padel za več kot polovico.

V medijskem ozračju podnebnih sprememb so volili v Švici, kjer relativna večina še zmeraj ostaja v rokah konservativne Švicarske ljudske stranke, a je ta izgubila nekaj sedežev. Vladajoča stranka se je v kampanji osredotočala na omejevanje imigracij in odnos Švice z Evropsko unijo, zavrača pa državno zadolževanje za financiranje socialnih ali zelenih programov. Na volitvah sta največ pridobili prav Zelena stranka in Zelena liberalna stranka, ki sta skupaj prejeli okrog 20 odstotkov glasov, kar je še zmeraj okrog 5 odstotkov manj od Ljudske stranke. Socialdemokrati in liberalci niso izgubili veliko in prejeli po 15 odstotkov glasov.

Medtem ko bodo mestni svetniki v Ljubljani danes obravnavali predloga proračunov za naslednji dve leti, se v Kopru začenja glasovanje občanov o predlogih za participativni proračun, ki bo naslednje leto težak skoraj pol milijona evrov. Od 366 oddanih predlogov, večinoma infrastrukturnih, jih je za glasovanje po oceni komisije za participativni proračun primernih 147.

10.05

V Abecedariju spregledanih tokrat o Cookovih otokih, ki jih kot suvereno državo priznava le 13 priznano suverenih držav. Otočje, ki je poimenovano po britanskem pomorščaku in kolonizatorju Thomasu Cooku, je od Nove Zelandije oddaljeno 3000 kilometrov proti severovzhodu in sestavljeno iz 15 otokov in dveh koralnih grebenov. Na otočju sicer razmišljajo o spremembi svojega imena na način, ki bi odražal maorsko kulturo. Večina izmed 17.000 prebivalcev otočja je Maorov, vsi pa imajo novozelandsko državljanstvo. Voljeni premier deluje v imenu britanske monarhinje.

Novi Zelandiji je otočje pripadlo na začetku 20. stoletja, leta 1965 pa so Cookovi otoki pridobili status ljudstva z avtonomno vlado, ki je v prostovoljni zvezi z Novo Zelandijo. Nova Zelandija je tako odgovorna za obrambo in zunanje zadeve, a na poziv vlade Cookovih otokov. Lokalna vlada ima tako tudi v svojem imenu vzpostavljene diplomatske odnose, na primer s Kitajsko, ki je Cookove otoke leta 1997 kot prva priznala za suvereno državo. Kitajska na največjem in najbolj poseljenem otoku Rarotongi prenavlja vodovodni sistem, zgradila je že sodišče, policijsko postajo in stadion. Za vse projekte je Kitajska tudi prispevala posojila. Nekaj čez 20 odstotkov javnega dolga Cookovih otokov si lasti Kitajska, a delež ni pretirano zaskrbljujoč, če ga primerjamo z bližnjo Tongo, ki skoraj 60 odstotkov vseh svojih dolgov dolguje Kitajski.

Kar štiri petine 360 milijonov evrov velikega bruto domačega proizvoda prispeva storitveni sektor, v katerem je najmočnejši turizem, prav tako pomembno pa je finančništvo, saj so Cookovi otoki od osemdesetih let prejšnjega stoletja davčna oaza, ki ne zaračunava nobenega davka na dobičke podjetja, proizvedene v tujini.

Nova Zelandija Cookovih otokov prav tako ne zastopa na Forumu pacifiških otokov, medvladni organizaciji 18 držav, v kateri so Cookovi otoki polnopravna članica. Na petdesetem srečanju foruma, ki je potekalo avgusta na Tuvaluju, je premier Fidžija Frank Bainimarama pozval k 10-letnemu moratoriju na rudarjenje po morskem dnu oceana, da bi v tem obdobju izvedli raziskave prisotnosti rudnin in učinka rudarjenja na naravo. Kako zelo v povojih je rudarjenje po morskem dnu, je pokazal spodleteli eksperiment kanadskega podjetja Nautilus Minerals, ki je želelo rudariti po oceanu v Papui Novi Gvineji, a je podjetje propadlo, še preden je uspelo izdelati vsa potrebna plovila.

Ne glede na vse nejasnosti globokomorskega rudarjenja, predvsem kar zadeva škodljivost za ekosisteme, kar za zdaj podjetjem in državam močno otežuje stabilnost pri gospodarskem planiranju, vlada Cookovih otokov moratoriju na rudarjenje ostro nasprotuje. Vlada namreč želi izkoristiti zajetne zaloge kobalta na dnu oceana, ki naj bi bile tako velike, da bi zadostile globalnim potrebam po tej surovini za naslednjih 500 let.