Ruski BritOFF

Ruski BritOFF

Aktualno-politična novica
25. 11. 2020 - 10.00
 / BritOFF

Dobro jutro, poslušate zgodovinski BritOFF in danes se vračamo v prvo polovico osemnajstega stoletja. 

Na današnji dan oziroma, bolje rečeno, v današnji noči je bil leta 1741 v Rusiji izveden državni udar. Tokrat ga je zagrešila Elizabeta Petrovna Romanova, krajše Elizabeta Ruska. 

Bila je hči Petra Velikega in Katerine I., njegove druge žene. Ker sta se bojda poročila na skrivaj, pred rojstvom svojih otrok, sta bili sestri Ana in Elizabeta priznani šele po njunem rojstvu in javnem obredu. Ana in Elizabeta sta imeli tudi brata Alekseja, ki je bil sin Petrove prve žene. Ker ta ni pričakoval, da bi katera od hčera lahko pristala na prestolu, se za njuno izobrazbo ni zmenil. Se je pa zato ukvarjal z njunima porokama – ker sta bili legitimizirani po njunem rojstvu, je bilo iskanje ženinov oteženo, kasneje pa je bila ogrožena tudi Elizabetina vladavina. Peter Veliki je še pred Anino poroko umrl, nasledila pa ga je Katarina I., ki je postala regentka s podporo drugih plemiških hiš. Tako je bila prva ženska na čelu Rusije in otvorila stoletje, v katerem so večinoma vladale njene potomke.

Katarina I. je umrla leta 1727, dva tedna pred smrtjo Elizabetinega zaročenca. Na prestol je sedel njen polnečak, Peter drugi, ki ga je tri leta kasneje nasledila Ana, hči Ivana IV. in Elizabetina sestrična. Slednja je bila takrat izločena iz dvornega življenja in je preživljala dni nekje na podeželju. Podobno se ji je zgodilo pod naslednjo vladarico – Ano Leopoldovno, ki je vladala v imenu svojega sina. 

Elizabeta je imela podporo garde, saj je bila edini preživeli otrok Petra Velikega in se je za njihovo naklonjenost borila z ekskluzivnimi dogodki, večini otrok pa je bila kot botra. Ko to ni bilo dovolj, je gardo s pomočjo francoskega in švedskega ambasadorja podkupila. Oba sta si želela spremembo režima, saj Ana Leopoldovna nobeni izmed držav ni bila pretirano naklonjena. V noči s 24. na 25. november leta 1741 je tako Elizabeta v oklepu prispela do Preobraženskega polka in jih pozvala, naj jo podprejo za vladarico, saj je najbližja potomka Petra Velikega. Polk je z njo odkorakal do Zimske palače in tam aretiral Ivana, njegove starše in svojega lastnega poveljnika. 

Elizabeta se je okronala aprila leta 1742, v Cerkvi Marijinega vnebovzetja v Moskvi, kar je ostala tradicija do konca 19. stoletja. V začetku svoje vladavine je obljubila, da ne bo izrekla nobene smrtne kazni – nekaj, česar se je, presenetljivo, tudi držala. Vsekakor pa ne gre reči, da je bil njen režim zato kaj bolj prizanesljiv – stari, pred dobrim letom odstavljeni car Ivan in njegova družina so bili zaprti v utrdbi, z ukazom, da v kolikor bi skušal pobegniti, naj ga stražarji ubijejo. Ta ukaz se je udejanjil pod vladavino Katarine Velike. Elizabeta je prav tako uničila vse dokumente, kovance in časopise, ki so Ivana sploh omenjali. 

Omejila je moč katoliške cerkve, njene najvidnejše predstavnike, nemške svetovalce, pa je izgnala iz države. Hkrati je s preklicom zakonov njenega očeta povečala moč ortodoksne cerkve. Elizabeta je omogočila brezplačno izobrazbo vsem državljanom razen tlačanom. Prav tako je podpirala ustanovitev prve ruske univerze v Moskvi in financirala začetek Akademije za umetnost. V ruskem kazenskem zakoniku je odpravila smrtno kazen, italijanskemu arhitektu Rastrelliju pa odredila izgradnjo mnogih palač, cerkva in samostanov. Njena strast po luksuznih dobrinah je pripomogla k temu, da se je v njeni vladavini v Rusiji drastično izboljšala infrastruktura – zgrajene so bile nove ceste in mostovi. Odpravila je vrhovni tajni svet ter vpeljala vrsto senata, ki je vsaj formalno postal upravno telo. 

Med vladavino se je Elizabeta znašla v dveh vojnah. V vojni s Švedsko je dosegla premirje in Rusija je pridobila dele južne Finske. S sklepanjem zavezništev z Veliko Britanijo, Habsburško monarhijo, Švedsko, Poljsko in Turškim cesarstvom je izolirala Prusijo. Kasneje, leta 1756, je v začetku sedemletne vojne izbrala zavezništvo s Francijo in Habsburško monarhijo proti Prusiji in Veliki Britaniji. Malo pred njeno smrtjo se je pruski kralj Friderik II. Veliki predal, a je pred prihodom novice Elizabeta že umrla.

Ker se ni poročila in ni imela otrok, je Elizabeta za naslednika izbrala osirotelega nečaka Petra in ga poročila z nemško princeso Sofijo Avgusto Frideriko – kasneje bolje poznano kot Katarino Veliko, ki je Petra vrgla s prestola ter prevzela oblast.  

Ob osmih:

Nekdanja finančna ministrica Ingrida Šimonytė je postala nova predsednica litovske vlade. Na pozicijo jo je izglasoval parlament, v katerem je prejela 62 glasov od skupno 113 poslancev. Večina preostalih se je glasovanja vzdržala. Potrditi jo mora še predsednik države Gitanas Nausėda, ki jo je za opravljanje funkcije premierke tudi predlagal. V predvolilnih obljubah navaja boj proti koronavirusni bolezni 2019, legalizacijo istospolnih partnerstev in modernizacijo gospodarstva. Na volitvah je Šimonytė sicer nastopila s konzervativno Domovinsko unijo, a je sklenila koalicijo z liberalnejšima Svobodno stranko in Liberalnim gibanjem. Skupaj imajo 74 sedežev v parlamentu. Polovica vseh izbranih kandidatov za ministrske položaje so ženske, prav tako pa morata njihovo izbiro potrditi še predsednik in parlament.  

jambranje
Podaljšanje akreditacij visokošolskim zavodom
 / 17. 11. 2020
V Sloveniji je parlamentarni odbor za finance odločil, da bo država pod okriljem protikoronskega paketa številka šest nudila pomoč s plačilom fiksnih stroškov tistim podjetjem, ki jim je zaradi epidemije COVID-19 prihodek padel za 30 ali več odstotkov. Finančni minister Andrej Šircelj pa zagotavlja, da bo paket podaljšal nadomestila plačil za začasno čakanje na delo in da se bodo podjetja lahko prijavila za celotno kritje teh stroškov. V tem primeru je znesek omejen na 800.000 evrov, kar pa vključuje že prejeta sredstva. Podjetje pa se lahko odloči tudi za 80-odstotno subvencijo – v tem primeru znesek ne bo omejen. Predlog, da bi se majhnim podjetjem zagotovilo polno subvencijo čakanja na delo, ni bil sprejet, se bodo pa zanj potegovali na plenarni seji državnega zbora. 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.