Spodobna cenzura

Ob 10.05:

Predsednik ZDA Donald Trump je napovedal, da bo vložil veto na zakon o proračunu za ameriške oborožene sile, če kongres v zakon ne bo vložil preklica 230. člena zakona o komunikacijski spodobnosti, v angleščini Communication decency act. Člen 230 predvideva imuniteto pred pregonom za ponudnike storitev, v sklopu katerih lahko tretje stranke objavljajo lastne vsebine. Po domače povedano, ta člen ščiti Facebook pred tožbami zaradi nezaželenih dick picov, pa tudi ekstremnejših stvari, kot je gostovanje skupin, v katerih se družijo teroristi, karkoli že ta beseda pomeni. Po drugi strani pa najslavnejši slovenski zet in njegovi magi menijo, da člen omogoča socialnim omrežjem nič drugega kot cenzuro. Pred nekaj meseci je tako platforma Twitter suspendirala račun Trumpove predvolilne kampanje, čemur se je po nekaj obotavljanja in sklicevanja na prvi amandma pridružil tudi Facebook, ko je Trumpovo objavo o ukradenih volitvah označil za zavajajočo.

Omenjeni člen se je sicer v zakonodaji znašel že lep čas nazaj, ko je bil internet še v povojih. Kot že samo ime namiguje, je bil glavni namen krovnega zakona preprečevanje širjenja pornografije prek interneta in predvideva kazenske sankcije za storitve, ki mladoletnim omogočajo dostop do nje. Če se sprašujete, ali tem definicijam ne ustreza praktično vsaka sodobna pornografska stran, je vaše vprašanje na mestu, odgovor pa se glasi, da tovrstne strani smejo obstajati, ker so razna zvezna sodišča dokaj kmalu po sprejetju zakona blokirala njegove dele, ker naj bi ti kršili, prav ste uganili, svobodo govora. No, člen 230 je ostal, prvotno pa je bil v zakon vključen z namenom, da bi se lahko internetne firme regulirale same, brez strahu pred posledicami zaradi spregledanih vsebin, ki jih sicer objavijo uporabniki dotičnih storitev.

Člen 230 je sicer znan tudi pod nadimkom »26 besed, ki so ustvarile internet«, z razvojem in večanjem obsega interneta pa so se kmalu izkazale tudi njegove pomanjkljivosti. Eden od obližev je prišel pred dvema letoma v obliki zakona proti spolnemu izkoriščanju in trgovini z ljudmi, ki v tem primeru ponudnikom odvzema imuniteto. Prav tako se pojavljajo kritike člena zaradi sovražnega govora, ki ga družabna omrežja naj ne bi moderirala dovolj. V ta namen je republikanski senator iz Wisconsina Roger Wicker predstavil svojo verzijo predloga reforme člena 230, ki bi imuniteto eksplicitno podelila za primere nadlegovanja in objavljanja obscenih ali nasilnih vsebin ter vsebin, povezanih s terorizmom. 

Vrnimo se k Trumpu. Umik člena bi lahko imel ravno nasproten učinek od predvidenega. Če bi firme nenadoma prevzele odgovornost za vsebine, ki jih objavljajo uporabniki njihovih storitev, bi jih to lahko prisililo k še večji cenzuri. Prav tako člen 230 ne prepoveduje umikanja vsebin na podlagi kateregakoli kriterija, torej ni rečeno, da bi se označevanje Trumpovih objav za sporne sploh nehalo. Sicer pa je novoizvoljeni predsednik Joe Biden tudi sam izrazil prepričanje, da je člen 230 treba ukiniti, čeprav je kot razlog izpostavil Facebook in lažne informacije, ki jih objavljajo njegovi uporabniki.

Ob 8.05:

Afganistanska vlada in predstavniki talibov so dosegli predhodni dogovor o nadaljevanju mirovnega procesa. Gre za prvi pisni dogovor med sprtima stranema v 19 let trajajoči vojni, govorec predsednika Ašrafa Ganija pa je izjavil, da je dogovor korak na poti do prekinitve ognja. Da je dogovor sklenjen, je potrdil tudi govorec talibov Mohamad Naim Wardak. Pogajanja med afganistansko vlado in talibi potekajo od februarja, ko so ZDA s slednjimi sklenile dogovor, ki predvideva umik ameriške vojske iz Afganistana v 14 mesecih, pod pogojem, da se sprti strani dogovorita o delitvi oblasti v državi. Sledila je izmenjava zapornikov, vseskozi pa so se nadaljevali tudi spopadi. ZDA so od februarja že umaknile več kot osem tisoč od trinajst tisoč vojakov, predsednik Donald Trump pa je napovedal dodaten umik dva tisoč vojakov še pred iztekom svojega mandata.

Vlada Združenega kraljestva je na predlog Agencije za regulacijo zdravil in zdravstvenih izdelkov odobrila cepivo proti COVIDU-19 podjetij BionTech in Pfizer. S cepljenjem zdravstenih delavcev naj bi kot prva država na svetu začeli že naslednji teden. Skupno je Velika Britanija naročila 40 milijonov odmerkov, kar zadošča za cepljenje pol toliko ljudi. Minister za zdravje Matt Hancock pri tem ni pozabil omeniti, da je hitra potrditev cepiva možna zahvaljujoč Brexitu, saj Združeno kraljestvo ni bilo primorano slediti postopku Evropske agencije za zdravila. Virusa pa se očitno ne bojijo v Avstriji. Kancler Sebastian Kurz je namreč napovedal odprtje smučišč 24. decembra.

Agencija za prehrano v Singapurju je prižgala zeleno luč ameriškemu proizvajalcu laboratorijsko gojenega mesa Eat Just za prodajo njihove različice piščančjih nagcev. Čeprav je gojenje mesnega nadomestka trenutno energijsko potratno, proizvajalci menijo, da bo s povečanjem obsega lahko nudilo bolj zeleno alternativo tradicionalni vzreji živine. Prav tako naj bi izdelek sčasoma postal cenejši od pravega mesa. Za proces pridelave zakol ni potreben, saj je celice mogoče pridobiti z biopsijo, nato pa vzrediti s hranilnimi snovmi rastlinskega izvora. Tovrstna industrija je zaenkrat sicer majhna, saj je Singapur prva država, ki je odobrila prodajo izdelkov.