Varčevalni britoff

ob 7:05

V Grčiji se bližajo ponovne parlamentarne volitve, manj kot tri tedne pred, ironično rečeno, praznikom demokracije, pa raziskave javnega mnenja kažejo, da sta na vrhu izenačeni leva stranka Siriza in desna Nova demokracija. Siriza varčevalnim ukrepom nasprotuje, Nova demokracija pa jih podpira. Sodeč po javnomnenjskih anketah, so prebivalci Grčije varčevalnim ukrepom naklonjeni, a le, če so pogoj za to, da ostane Grčija v evroobmočju. Kar 81 odstotkov vprašanih v eni od anket tako meni, da mora Grčija za vsako ceno ostati v območju evra. Parlamentarne volitve, ki bodo 17. junija, se ponavljajo, ker po majskih nobena od strank ni uspela sestaviti koalicije.

Poljska se je vznemirila zaradi izjave ameriškega predsednika Baracka Obame, v kateri je ta ob posmrtni podelitvi predsedniških medalj svobode članu odporniškega gibanja proti nemški okupaciji na Poljskem v času druge svetovne vojne Janu Karskemu nacistična koncentracijska taborišča označil za poljska taborišča smrti. Poljski premier Donald Tusk je na to odgovoril, da Poljska pričakuje več kot le izraz obžalovanja, saj da so Obamove besede prizadele vse Poljake. Karski je med vojno iz prve roke poročal o razmerah v varšavskem getu in nacističnih taboriščih, po vojni je bil profesor zgodovine v Washingtonu, umrl pa je leta 2000.

V razmerah, podobnih tistim v varšavskem getu, pa živijo Palestinci na okupiranih območjih. Na dan je tako prišel še en incident, ki se je zgodil sicer v začetku tedna. Izraelska mejna policija je v spremstvu nezakonitih judovskih naseljencev namreč vdrla v palestinsko vas al-Nabi Samwil, severozahodno od Jeruzalema, od vaščanov zahtevala osebne izkaznice in jih silila v petje, plesanje in vzklikanje gesla „Ljubim Izrael“. Ker so vaščani to zavrnili, so bili fizično napadeni, nekaj ljudi pa je bilo tudi ranjenih. Medtem so se judovski naseljenci vozili okoli vasi, napadli pa so 16-letnega Ahmada Barakata. Vas al-Nabi Samwil, v kateri živi okoli 200 Palestincev, se nahaja med izraelskim zidom in tako imenovano zeleno črto iz leta 1967.

ob 8:05

Po včerajšnji objavi v uradnem listu je začel z današnjim dnem veljati zakon o uravnoteženju javnih financ. Zakon je bil v Državnem zboru sicer sprejet že 11. maja, a je bila njegova uveljavitev zamaknjena zaradi vložitve referendumske pobude s strani policijskih sindikatov. Sindikata sta pobudo včeraj po dogovoru z vlado umaknila. Zakon o uravnoteženju javnih financ posega v približno 40 drugih zakonskih ureditev. Plače v javnem sektorju se bodo tako z junijem znižale za 8 odstotkov, regres za letni dopust javnih uslužbencev bo odvisen od plačnega razreda, pokojnine se letos ne bodo usklajevale, tiste, ki se izplačujejo iz državne blagajne, pa se bodo znižale.

Ukinja se tudi 2. januar kot dela prost dan, medtem ko 2. maj kot takšen ostaja. Vrtec za drugega otroka ne bo več brezplačen, po novem bo treba plačati 30 odstotkov cene, niža se tudi starševsko nadomestilo in sicer na 90 odstotkov. Zakon poleg tega proračunskim uporabnikom omejuje sklepanje avtorskih in podjemnih pogodb ter delo preko študentskih napotnic. Zakonu se sicer obeta vložitev zahteve za ustavno presojo, ki so jo napovedali v Sindikatu ministrstva za obrambo, kjer bodo danes sprožili vse postopke za ustavno presojo glede varovane plače in regresa za leto 2012.

Ne glede na krizo in odrekanja pa bo v Milanu do nedelje praznično. Začelo se je namreč sedmo svetovno srečanje družin pod okriljem Katoliške cerkve, tokrat pod geslom „Družina: delo in praznovanje“. Milanski nadškof, kardinal Angelo Scola, je ob tej priliki dejal, da je obžalovanja vredno, da tradicionalna družina ni dovolj spoštovana. V nedeljo bo imel za vse te srečne družinice zaključno mašo papež Benedikt XVI., udeležilo pa naj bi se je milijon ljudi.

Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je dejal, da je bogatenje urana do 20 odstotkov pravica Irana in da to ni korak proti atomski bombi. Varnostni svet Združenih narodov je sprejel šest  resolucij, v katerih od Irana zahteva ustavitev bogatenja urana, proti Teheranu pa so na ravni te svetovne organizacije uvedene sankcije, ki so jih zahodne države zaostrile z lastnimi gospodarskimi sankcijami. Od 20-odstotno obogatenega urana je le nekaj tehničnih korakov do 90-odstotno obogatenega, ki je potreben za izdelavo jedrske bombe.

ob 9:05

Tako imenovana Svobodna sirska vojska je postavila ultimat sirski vladi. Ta mora namreč v roku 48ih ur začeti spoštovati mirovni načrt Združenih narodov, po katerem mora iz mest umakniti vojsko in njeno težko orožje. Polkovnik Svobodne sirske vojske Kasim Saadedin je od oblasti zahteval tudi omogočanje dostopa za humanitarno pomoč, izpustitev vseh zapornikov in začetek resnih pogajanj pod okriljem Združenih narodov za prenos oblasti sirskemu ljudstvu. Kljub slabi oborožitvi nadzira Svobodna sirska vojska po podatkih Združenih narodov precejšnje dele več mest in podeželja.

Opazovalci Združenih narodov so medtem potrdili odkritje 13ih mrtvih oseb blizu mesta Deir el Zour, ki naj bi bile usmrčene. Ameriška veleposlanica pri Združenih narodih Susan Rice pa je že namignila, da se Združene države nagibajo k delovanju mimo Varnostnega sveta. Dejala je, da imajo članice tega organa in mednarodne skupnosti le eno izbiro glede ukrepanja glede Sirije in sicer, da razmislijo, ali so pripravljene ukrepati izven okvira mirovnega načrta Združenih narodov in mimo Varnostnega sveta. Rusija in Kitajska namreč nasprotujeta uporabi sile za spremembo režima v Siriji.

Na Irskem bodo na današnjem referendumu volivci odločali o fiskalnem paktu. Medtem ko so Lizbonsko pogodbo leta 2008 zavrnili in jo potrdili šele na ponovljenem referendumu leta 2009, naj bi bil po javnomnenjskih anketah fiskalni pakt sprejet že v prvem poizkusu. Razlika med stanjem ob zavrnitvi Lizbonske pogodbe in sprejemanju fiskalnega pakta je dejstvo, da je morala Irska zaprositi za finančno pomoč, ratifikacija pakta pa je pogoj za dostop do teh sredstev. Fiskalnemu paktu nasprotujejo stranka Sinn Fein in nekateri sindikati. Rezultati referenduma bodo znani jutri.

Danes se bosta odvili dve seji srbskega parlamenta, in sicer konstitutivna ter seja, na kateri bo prisegel novi srbski predsednik Tomislav Nikolić. Prva bo čez slabo uro, Nikolić pa bo prisegel opoldne. Ena od njegovih dolžnosti bo tudi predlaganje mandatarja za sestavo vlade. Po ustavi mora novi parlament v roku 90ih dni od konstituiranja izbrati vlado, v nasprotnem primeru bo razpuščen in sledile bodo nove volitve. Današnji seji ne bosta minili brez posebnih ritualov. Nove poslance in predsednika države bo na vhodu v parlament pričakala častna enota srbske vojske.

ob 10:05

Egiptovski generalni tožilec je dejal, da bodo sinovoma odstavljenega predsednika Hosnija Mubaraka sodili zaradi sumov poslovanja s pomočjo zaupnih informacij. Sinovoma, Gamalu in Alaaju Mubaraku, se že sodi hkrati z njihovim očetom zaradi zlorabe oblasti, sodba v tem procesu pa bo znana v soboto. Po podatkih egiptovskega pravosodnega ministrstva imata brata na švicarskih bančnih računih 340 milijonov dolarjev. Če bosta spoznana kriva zlorabe oblasti za pridobitev premoženja, ju čaka med 5 in 10 let zapora.

V Istanbulu se pričenja dvodnevna konferenca o Somaliji, ki jo organizira turška vlada. Udeležilo se je bo veliko svetovnih voditeljev in somalijskih politikov, prisotni pa bodo tudi somalijski poslovneži in predstavniki civilne družbe. Ena od tem bo konec prehodnega obdobja za vlado, ki jo podpirajo Združeni narodi, na konferenci pa bodo govorili tudi o vprašanjih energije, vode in cest v državi. Turčija si želi okrepiti svojo prisotnost v Somaliji. Med lanskoletno sušo je tako turški premier Recep Tayyip Erdogan z ženo odšel v glavno mesto Mogadiš, kar je bil prvi obisk voditelja kakšne države izven Afrike v skoraj 20ih letih.

Časopis Večer je objavil anketo, po kateri sedanjega predsednika države Danila Tűrka podpira dobrih 38 odstotkov vprašanih, Boruta Pahorja, zaenkrat še predsednika Socialnih demokratov, dobrih 20, kandidata Slovenske demokratske stranke Milana Zvera pa dobrih 13 odstotkov. Na četrtem mestu je Zmago Jelinčič s podporo 10ih odstotkov vprašanih. Večer je objavil tudi lestvico strankarske priljubljenosti. Vodi SDS z 20imi odstotki, sledi SD s slabimi 16imi, na tretjem mestu pa je Pozitivna Slovenija s slabimi 11imi odstotki podpore. Nova Slovenija bi dobila 2 odstotka, Državljanska lista in Desus po 1,7, TRS pa 1,1 odstotka.