Večnih tegob v zdravstvu BritOFF

Aktualno-politična novica
29. 11. 2017 - 10.05
 / BritOFF

DESETA

Težave v zdravstvenem sistemu so že nekaj časa lajt motiv slovenske politike. Nič drugače ni pod vlado premiera Mira Cerarja, ko so se nerešeni problemi nakopičili, spori pa intenzivirali. Razmere v domačem zdravstvu bomo v tokratnem BritOffu osvetlili z zapisom iz časnika Jugoslovan, objavljenim 4. junija 1930, ki opozarja na kadrovske in druge zdravstvene stiske.

“Premalo zdravnikov pri OUZD. Zadnjič sem čital v dunajskih listih, da po bolnicah v Avstriji manjka zdravnikov in da je vobče premalo zdravniškega naraščaja. Pri nas se je v javnosti že tudi neštetokrat pisalo in razpravljalo o naši zdravstvenih stiskah in zagatah, samo da smo vodno čuli, kako so naše bolnice pretesne. Da je pri nas zdravniškega naraščaja premalo, da nam je treba več zdravnikov — tega nam še ni nikoli nihče dejal nasprotno, ko se gre medicinec vpisovat na univerzo, ga njegovi starejši tovariši ponavadi svare, da naj nikar ne strmoglavlja v ta na vseh koncih in krajih prenapolnjen stan. Pa utegne le biti res, da imamo še vedno premalo zdravnikov.

V mislih imam organizacijo bolniške blagajne pri nas. Lahko si mislim, kako težko mora biti v množini socijalno organizirat opravek, ki terja tako neposreden, tako intimen odnos in kontakt od človeka do človeka, kakor ga terja medicina. Toda vprašanje je tako važno in tako težko zadeva najbolj rahle življenske nitke našega malega človeka, da bi se morala vsa javnost zanimati zanj in ga pomagati rešiti. Znano je, kako pogosto se zdravniki sami izražajo proti dozdaj običajnemu poslovanju našega socijalnega zdravstva. Razumljivo je, da en sam doktor v eni uri ne more dovolj skrbno pregledati dvajset, petdeset ali celo do sto pacientov, ki mu jih pošlje bolniška blagajna. Ali se ne zdi vse tako, kakor da jo še vedno tudi v naših krajih — in ne samo v Južni Srbiji — premalo zdravnikov? Vsaj premalo zdravnikov, ki delajo za bolniško blagajno?

Dobro bi bilo, če bi izvrševalci naše socijalne politike, medicinci, pa tudi ljudje katerih kože se ta stvar neposredno tiče rekli tu svojo besedo.”

OSMA

Francoski predsednik Emmanuel Macron je med obiskom Burkine Faso obljubil, da bo Francija odprla tajne dokumente o umoru nekdanjega predsednika te države Thomasa Sankare. Sankara je bil na čelu Burkine Faso od leta 1984 do 1987, ko je bil strmoglavljen in ubit v državnem udaru. Tega je organiziral njegov nekdanji zaveznik Blais Compaore, ki naj bi imel pri tem podporo Francije. Burkina Faso Francijo k odprtju dokumentov, ki bi utegnili pojasniti dogodke v drugi polovici osemdesetih, poziva od leta 2016, ko se je od oblasti po še enem vojaškem udaru moral posloviti Sankarin krvnik Compaore.

Pogovori o zamrznjenem konfliktu v Pridnestrju so po navedbah Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), prinesli napredek. Predstavniki Pridnestrske republike, Moldavije, Ukrajine in Rusije, ki so se jim na Dunaju pridružili še predstavniki OVSE-ja, naj bi dosegli premike na področju prostega gibanja ljudi čez reko Dnester, ki ločuje Moldavijo in Pridnestrsko republiko, moldavskih šol v Pridnestrju, priznavanja diplom, ob koncu pa so podpisali protokol, ki predvideva prihodnje korake za reševanje konflikta. Pridnestrska republika je neodvisnost razglasila leta 1992, ne priznava pa je nobena članica Združenih narodov.  

 

 

 

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness