Virtualna davkarija

Virtualne valute, eden najhitreje vzpenjajočih se trendov v svetu financ, so junija dobile nov pomen, ko je Salvador kot prva država sprejel bitcoin kot zakonito plačilno sredstvo. A z večjo močjo pride tudi večja odgovornost in mnoge države z uvajanjem strožje zakonodaje na področju kripto finančnih sredstev omejujejo nenadzorovano trgovanje z virtualnimi valutami. Tako je po novem tudi pri nas, saj ima ministrstvo za finance namen obdavčiti dohodke od virtualnih valut. Pred enim tednom je ministrstvo v javno obravnavo poslalo zakon o davku od virtualnih valut, ki je osrednja tema današnjega Neuradnega lista.

Najprej razjasnimo pojem virtualne valute, ki sam po sebi v slovenski terminologiji še ni popolnoma razdelan. Kot finančno ministrstvo navaja v uvodu k predlogu novega zakona, so virtualne valute vrsta digitalnega sredstva oziroma s tujko znane kot “kripto” sredstva, med katera uvrščamo tako kriptovalute kot tudi vse druge oblike kriptografskih žetonov. Med slednje spadajo uporabni in hibridni žetoni, najbolj znana kriptovaluta pa je seveda bitcoin.

Zaradi tehnologije razpršene evidence in njenih specifičnosti, na katerih slonijo virtualne valute, predstavljajo te velik izziv za različne svetovne regulatorje. Vlada želi v predlogu novega zakona poenotiti definicije virtualnih valut, še posebej stabilnih kovancev. Ti so za zmanjšanje volatilnosti po navadi vezani na eno od tako imenovanih fiat valut, torej na sredstva menjave, ki so vezana na eno stabilnejših nacionalnih valut, kot je ameriški dolar.

Jedro novega zakona je desetodstotna obdavčitev od vrednosti unovčenih virtualnih valut v koledarskem letu. Za unovčeno virtualno valuto se šteje tako nakup blaga, storitev ali premoženja kot tudi menjava virtualne valute za fiat valuto. Slednje je vlada v zakon vključila, saj obdavčenje menjave za fiat valuto opredeljuje četrti člen zakona o preprečevanju pranja denarja. Po drugi strani pa se za unovčenje virtualne valute ne šteje njena zamenjava, ko je vrednost virtualne valute v obliki vrednostnih papirjev, deležev v gospodarskih družbah in investicijskih kuponov. Davka bo zavezanec oproščen, ko znesek unovčenja virtualne valute v enem letu ne bo presegal 15 tisoč evrov.

Zavezanec si bo moral vrednost davka izračunati sam in jo v obliki lastnega davčnega obračuna predložiti finančni upravi kot dokazno gradivo. V primeru sprejetja zakona bo začela veljati tudi alternativna možnost plačevanja omenjenega davka. Ta temelji na ustvarjenem dobičku, ki ga predstavlja razlika med vrednostjo virtualne valute ob unovčenju in ob pridobitvi. Davčna stopnja bo v tem primeru 25-odstotna, ne bo pa veljala oprostitev 15 tisoč evrov. Tak način plačevanja bo primeren za zavezance, ki so ob unovčenju virtualnih valut ustvarili izgubo. Globe za utajo davka od virtualnih valut se gibljejo med 400 in pet tisoč evri.

Eden poglavitnih motivov za predlog tega zakona je želja po ugotovitvi za zdaj neznanega obsega trgovanja z virtualnimi valutami v Sloveniji. Večina trgovanja sicer poteka prek tujih platform, vendar na ministrstvu za finance ocenjujejo, da bi prihodki državnega proračuna iz trgovanja z virtualnimi valutami v prvih nekaj letih znašali do pol milijona evrov.