E pa že spet sankcije!?

E pa že spet sankcije!?

Aktualno-politična novica

Litva je za pridružitev evro območju dobila še zadnjo zeleno luč v Evropskem parlamentu. V Strasbourgu so evropski poslanci sicer že pred dvema tednoma z veliko večino potrdili prošnjo za pridružitev omenjene države območju evropske valute. Končna potrditev pa bo s 1. januarjem še zadnji baltski državi omogočila uvedbo evra.

Evropska komisija je v sklopu drugega energetsko-podnebnega svežnja predlagala 30-odstotno izboljšanje energetske učinkovitosti v Evropski uniji do leta 2030. Pogajanja potekajo že od januarja letos, komisija pa si je do leta 2030 zastavila še dva cilja, in sicer zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za 40 odstotkov ter povečanje deležev obnovljivih virov energije za 27 odstotkov. Slednja sta zavezujoča cilja, o prvem pa bodo posamezne članice skušale doseči dogovor oktobra letos. Več o tem nam pove Denis Čaleta iz Inštituta za Korporativne varnostne vede:

Izjava se nahaja v posnetku.

Evropski komisar za energetiko, Günther Oettinger, obljublja, da bo zastavljen cilj 30-odstotnega izboljšanja energetske učinkovitosti prinesel dostopnejše cene za potrošnike, pozitiven učinek na okolje ter zmanjšanje uvoza zemeljskega plina. Prav ta ugodnost je v aktualnem geopolitičnem dogajanju najbolj problematična. Čaleta:

Izjava se nahaja v posnetku.

Članice, ki so močno odvisne od ruskega plina, skrbi, da bo Rusija, zaradi napetosti v Ukrajini, pozimi prekinila dobavo zemeljskega plina. Če bi bil v tem primeru obravnavan cilj zavezujoč, bi morale omenjene članice v kratkem času doseči vse zahteve, ki bi jih predlog določal. Oetteringer je izpostavil, da bi za okolju prijaznejšo infrastrukturo te potrebovale investicije v vrednosti okoli dveh milijard evrov. Pa vendar, Čaleta smo še vprašali, kakšne priložnosti, naj bi do leta 2030 prinesel predlagan cilj o 30-odstotnem izboljšanju energetske učinkovitosti:    

Izjava se nahaja v posnetku.

Evropska unija že pripravlja tako imenovano “tretjo fazo” sankcij zoper Rusijo. Te ne bodo usmerjene zgolj v zamrznitev premoženj in potovalnih viz ključnih ruskih političnih figur, ampak v rusko gospodarstvo. Z njimi želijo ruskim državnim bankam ter podjetjem omejiti finančni dostop do evropskih kapitalskih trgov, uvesti obrambni embargo na orožje in prepovedati izvoz energetske tehnologije ter tehnologije za dvojno uporabo. Predsednik Herman van Rompuy je evropske voditelje v pismu pozval, naj sankcije pri energetiki vključujejo le naftni sektor, ne pa plinskega.

Medtem ko se Evropska unija prej ni toliko nagibala k tretji fazi sankcij, pa je domnevna sestrelitev malezijskega potniškega letala, za katero nekatere zahodne države še vedno brez dokazov obtožujejo Rusijo, postala razlog za implementacijo ukrepov. Članice Evropske unije sicer glede sankcij niso enotne, saj jih bodo nekatera evropska podjetja, ki poslujejo z Rusijo, prav tako občutila. Veleposlaniki evropskih članic so dosegli konsenz glede sankcij v petek, pristojnim službam v Evropski komisiji pa so naložli, da pripravijo zakonodajne predloge do jutri. Zaradi različnih interesov posameznih članic se bodo predlogi o ukrepih najverjetne spremenili.

Medtem pa se je seznam evropskih sankcij razširil za 15 ruskih političnih funkcionarjev in 18 državnih podjetij. Na seznamu so se znašli vodje ruskih varnostno-obveščevalnih služb, med katere spadata direktor tajne službe FSB, Aleksander Bortnikov, ter vodja zunanje obveščevalne službe, Mihail Fradkov. Iz ruskega zunanjega ministrstva opozarjajo Evropsko unijo, da bo nova črna lista ogrozila sodelovanje na področju mednarodne varnosti.  

7 sodnikov Evropskega sodišča za človekove pravice je v enoglasni razsodbi ugotovilo, da je Poljska v vojaški bazi Kiejkuty ameriški obveščevalni agenciji CIA dovolila, da vodi skrivni zapor in operacije izpraševanja. S tem je Poljska ljudi, ki jih je CIA imela zaprte v vojaški bazi, izpostavila zlorabam in kršenju Evropske konvencije o človekovih pravicah. Sodba bo za Poljsko verjetno vsaj malo sramotilna, saj je le-ta zmeraj zanikala obstoj zapora, ki naj bi ga v državi vodila CIA. V sodnem primeru na Poljskem sta bila vključena Saudijec Abd al-Rahim al Nashiri ter Palestinec Abu Zubaydah. Oba sta bila po zajetju leta 2002 sprva zaprta na Poljskem, nato pa so ju prepeljali v ameriško vojaško bazo v Guantanamu, kjer brez obtožb ostajata zaprta do danes.  

Finančni ministri Evropske unije bodo septembra razpravljali o tem, ali bodo Irski dovolili, da Mednarodnemu denarnemu skladu - IMF-ju predčasno vrne del posojila, ne da bi del posojila  vrnila tudi Evropskemu mehanizmu za finančno stabilizacijo. Mednarodni denarni sklad je Irski posodil tretjino od 67,7 milijard posojil, za kar zahteva večje obresti kot pa finačne institucije Evropske unije. Po trenutnem dogovoru o posojilu, ki so ga sklenile Irska, Mednarodni denarni sklad ter Evropski mehanizem za finančno stabilizacijo, se morajo namreč vsa predčasna vračila izplačati enakovredno med vse upnike. Obresti za posojilo, ki ga je Irska prejela od Mednarodnega denarnega sklada, znašajo približno milijardo evrov na leto, medtem ko so obresti za posojila, pridobljena iz evropskih finančnih insitucij, za polovico manjše.

Ministri v britanski vladi bodo drevi tudi uradno dali zeleno luč, da se fracking oz. hidravlično drobljenje, domnevno pod posebnimi pogoji, dovoljuje tudi v nacionalnih parkih in ostalih zavarovanih območjih v Veliki Britaniji. Britanska vlada je v licitaciji, ki poziva podjetja, naj se prijavijo za pridobitev licenc za hidravlično drobljenje, kot potencialna območja drobljenja razglasila praktično polovico ozemlja Velike Britanije. Podjetja bodo vladi zato, da bi pridobila licenco za drobljenje na občutljivih območjih, morala priložiti podrobno izjavo o okoljevarstvu, s katero naj bi britanski vladi dokazala, da razumejo občutljivosti lokalnega prostora.

Po različnih članicah Evropske unije še vedno poteka imenovanje novih kandidatov, ki bodo sestavljali 28-člansko Evropsko komisijo. V skupino držav, ki imajo težave z odločanjem o tem, kdo bi bili najbolj primerni kandidati za evropskega komisarja, s svojo klasično politično zmedenostjo spada tudi Slovenija. Imena kandidatov za nove komisarje se v Bruslju sicer pričakuje do konca tedna.

Izraelske ofenzive, ki naj bi bile po besedah izraelskih oblasti uperjene izključno proti strateškim in vojaškim točkam palestinskega gibanja Hamas v okupirani Gazi, so stale življenja že okoli 1000 Palestincev. Med njimi je največ civilistov, med ofenzivo pa je bilo ubitih okoli 30 izraelskih vojakov. Podporo palestinskemu ljudstvu lahko zasledimo pri organizaciji številnih solidarnostnih protestov v evropskih državah. Nanje pa so se različno odzvale oblasti posameznih članic. Med najbolj kontroverzne odzive spada poteza francoskih oblasti, ki so prepovedale le pro-palestinske proteste v Parizu, saj sta v njihovem času bili poškodovani dve sinagogi. Številni aktivisti so vpletenost zanikali, saj naj bi bile za poškodbe obeh sinagog odgovorne skrajno desničarske skupine. Prepoved je le eskalirala številčnost in intenzivnost protestov, tako jih francoske oblasti v Parizu ponovno dovolijo, a v primeru, da so nenasilni.

V Franciji, državi ki ima v EU največjo judovsko in muslimansko populacijo, pa so se v nedeljo pod okriljem organizacije Reprezentativni svet za Jude v Franciji začeli tudi prvi pro-izraelski protesti. Protesta, organiziranega v Marseilleu, se je udeležilo nekaj tisoč podpornikov Izraela.

 

Projekt podpira Evropski parlament

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.