E, pa začeli smo!

Lepo pozdravljeni! Na Radiu Študent bomo v prihodnjih mesecih v luči prihajajočih evropskih volitev, ki bodo 22. maja v Evropski parlament posedli stare-nove predstavnike, ki naj bi zastopali ne le interese multinacionalk, korporacij, lobijev, ampak tudi interese, predvsem pa pravice vseh ostalih slehernikov, predvajali kar nekaj oddaj, posvečenih osrčju Evropske unije oziroma delovanju Evropskega parlamenta. Tako bomo poleg drugih oddaj med drugim vsak petek po OFF-u ob 14.30 v eter Radia Študent emitirali blok evropskih novic, imenovan E, Pa novice.

Pa začnimo. Ena od temeljnih svoboščin Evropske unije je prosto gibanje oseb, ki predstavlja poleg prostega pretoka blaga, storitev in kapitala, enega izmed postulatov Evropske unije. Kljub številnim resolucijam in pogodbam o prostem pretoku oziroma gibanju to povsem neovirano uspeva predvsem blagu in kapitalu. S 1. januarjem so bile na primer šele odpravljene začasne omejitve prostega gibanja delavcev iz Bolgarije in Romunije, ki sta v EU vstopili leta 2007. Za hrvaške delavce, za razliko od Gavrilovićeve paštete, to ne bo mogoče vsaj še dve leti. Kot prva je dostop delavcem iz te države do svojega trga dela omejila Nemčija, za njo še Avstrija. A najverjetneje je, da bo večina starih članic sledila zgledu Nemčije in uveljavila omejitve, po vsej verjetnosti za obdobje sedmih let.   

Da se bližajo volitve, je jasno predvsem po tem, katera vprašanja postajajo del predvolilne predstave. Med njimi tudi prosto gibanje ljudi znotraj Evropske unije, ki je izmed vseh svoboščin oziroma pravic med evropskimi državljani daleč najbolj cenjena. Znotraj Unije je okoli 14 milijonov evropskih državljanov, ki ne živijo in delajo v svoji matični državi. Čeprav to predstavlja le 2,8 odstotka vseh in kljub temu da je po statističnih podatkih znotraj Evropske unije kar 2 milijona prostih, sicer nižje kvalificiranih delovnih mest, ki jih praviloma zapolnjujejo priseljenci, je vse več politikov, ki prosto gibanje v času vsesplošne krize priročno predstavljajo kot negativno in ga postavljajo v ospredje predvolilne kampanje.

Zaradi populizma, ki ne zdrži veliko vode - saj po podatkih mobilnost delovne sile krepi gospodarstvo in proračune držav gostiteljic - lahko pa hitro preraste v rasizem in ksenofobijo, je evropski parlament ta teden sprejel še eno resolucijo, v kateri odločno nasprotuje stališču nekaterih evropskih voditeljev, ki zahtevajo spremembe in še dodatne omejitve prostega pretoka evropskih duš. Poleg tega so poslanci evropskega parlamenta države članice pozvali, naj se vzdržijo ukrepov, ki bi lahko škodovali pravici prostega gibanja, in naj se ne poslužujejo populistične retorike, s katero načrtno ali zmotno pravico do prostega gibanja zaradi iskanja dela povezujejo z domnevnimi zlorabami sistemov socialnega varstva. Med glasnimi kričači je tudi nemška kanclerka Angela Merkel. 

Nadaljujemo s protipriseljenskim razpoloženjem, ki sicer ni vezano direktno na delo Evropskega parlamenta, ampak državo, ki so ji skoraj vsi znotraj Evropske unije podrejeni. V Nemčiji so za najslabšo besedo preteklega leta izbrali skovanko socialni turizem - »Sozialtourismus«. Kot je odločitev utemeljila za izbor tako imenovane "nebesede" zadolžena komisija, z njo nekateri politiki in mediji ustvarjajo razpoloženje proti priseljencem, posebej iz Vzhodne Evrope. Predsednica komisije, jezikoslovka Nina Janich, je opozorila, da se s to besedo diskriminira ljudi, ki iz čiste stiske v Nemčiji iščejo boljšo prihodnost, in prikriva njihovo načelno pravico do tega. Beseda se postavlja ob bok drugim skovankam, kot je denimo beseda »Armutszuwanderung« oziroma priseljevanje zaradi revščine, s katero vladajoča Krščansko socialna unija označuje nizko kvalificirane priseljence, ki po njeni oceni v Nemčiji iščejo predvsem socialne ugodnosti, na trgu dela pa imajo slabe možnosti.

Zloglasna trojka se je le znašla v prostorih Evropskega parlamenta, kjer potekajo zaslišanja na račun njenega delovanja. Člani evropskega parlamenta obljubljajo poglobljeno razpravo v naslednjih mesecih, za začetek pa osrednji problem trojke, kot ga razume podpredsednik parlamenta Othmar Karas:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje.

Večina članov evropskega hrama demokracije ni sledila pobudi Lojzeta Peterleta, ki jo je prisvojil tudi Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane. Namreč da mora biti cvetni prah pravno opredeljen kot sestavni del medu in ne njegova sestavina. Ker ta dikcija ni bila izglasovana, zapisa o tem, ali je v medu prisoten cvetni prah gensko spremenjenih rastlin ali ne, na embalažah medu ne bo.

Za zdravje zainteresiranim pa vendarle Bruselj nudi oddih. Poslanke in poslanci so sprejeli resolucijo, s katero komisiji nalagajo vzpostavitev zavezujočih ciljev na področju rabe plastičnih izdelkov in recikliranja odpadkov. Tako naj bi se do leta 2020 s trga umaknilo za zdravje in okolje najnevarnejše plastične izdelke, omejilo uporabo plastičnih izdelkov, v prvi vrsti plastičnih vrečk za enkratno uporabo, prav tako pa po mnenju poslank in poslancev plastični odpadki ne bi smeli biti uporabljeni kot vir energije, razen ko ni nobene druge možnosti.

Iz pisarne visoke zunanjepolitične predstavnice Evropske unije Catherine Ashton sporočajo, da že kažejo zobe Rusiji. Tako zaradi njenega odnosa do istospolno usmerjenih kot tudi zaradi naporov Moskve, ki je uspela Ukrajino in Armenijo prepričati, da z Evropsko unijo ne podpišeta partnerskega dogovora o sodelovanju. Dvodnevno visoko srečanje, ki naj bi potekalo 27. in 28. januarja, je tako skrajšano na pičle tri ure. Visoki predstavniki iz Bruslja so se prav tako odpovedali slavnostni večerji z ruskim predsednikom Vladimirjam Putinom.

Pojdimo naprej z grško ironijo. Evroposlancem je premier Antonis Samaras predstavil prednostne naloge šestmesečnega predsedovanja Evropski uniji. Te so kakopak spodbujanje gospodarske rasti in ustvarjanje novih delovnih mest, pa tudi pravičnejša porazdelitev bremen na področju priseljevanja. Sicer dandanašnji grško breme nosijo gradbeni sektor prek gradnje neprehodnih zidov, ki ločujejo Evropo od barbarskega sveta, in priobalne straže, ki vestno prestrezajo begunce, jih preusmerjajo nazaj v turške vode, ob tem pa še odvzamejo osebne dokumente, da se pomoči potrebnim morebitno prihodno registracijo na evrospkih tleh še bolj oteži, kot je nedavno poročala skupina Pro Asyl. Samaras je ob koncu nagovora ugotovil, da smo v krizi dokazali, da Evropa deluje, ljudem Unije pa se je zahvalil za solidarnost, ki so jo izkazali Grčiji v času globoke recesije.

Zaključimo s preudarno in velikodušno skrbnostjo do mladih. Če je naša vladna koalicija polna visokoletečih puhlic o tem,  kako da so in še bodo tudi v bodoče prioritete te vladne politike usmerjene v črpanje evropskih sredstev, ohranjanje javnega zdravstva in zaposlovanje mladih, je v praksi ostalo le pri obljubah. Slovenija je namreč ena od treh držav, ki ne le da je zamudila rok pri shemi Jamstvo za mlade - gre za vseevropski projekt, ki naj bi zmanjšal brezposelnost med mladimi -, ampak se nanj sploh še ni odzvala. Rok za oddajo načrta, kako bodo posamezne države izvedle omenjeni program in predvsem kako bodo razporedile pridobljena sredstva, je bil do 31. decembra lani. Kljub vztrajnemu poskušanju od pristojnega ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti nismo dobili dodatnih pojasnil. Naj omenimo, da je Evropska unija v ta namen podelila 8 milijard evrov pomoči, da bi države stimulirala pri sprejetju programov, s katerimi bi zmanjšale brezposelnost med mladimi.   

Od pristojnega ministrstva smo poskušali dobiti dodatna pojasnila v zvezi z medresorskim oblikovanjem sheme Jamstvo za mlade. Ker do emitiranja oddaje odgovora nismo prejeli, ga v celoti posredujemo tu:

Odziv ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti:

"Jamstvo za mlade je v usklajevanju med ministrstvi. Vlada ga bo obravnavala prihodnji teden in posredovala EK. Treba je poudariti, da je bil rok okviren in zato medresorsko usklajevanje ni problematično. Jamstva niso začetek reševanja problema brezposelnosti mladih, saj so se številni ukrepi izvajali tudi doslej.

Posebno pozornost se mladim že sedaj posveča v okviru ukrepov aktivne politike zaposlovanja (APZ). V okviru spremembe načrta za izvajanje APZ se tako v letu 2014 načrtuje povečan obseg sredstev za izvajanje programov v letu 2014 za več kot 38.600 vključitev v izvajanje APZ programov. Za pospeševanje zaposlovanja mladih je ministrstvo pripravilo tudi ukrep, s katerim se delodajalce, ki za nedoločen čas zaposlijo mlade brezposelne osebe (do 30 let), za dve leti oprosti plačila prispevkov.

Ključni za večjo zaposlenost pa so predvsem ukrepi za oživitev gospodarstva in za ugodno podjetniško okolje, na podlagi katerih bodo podjetja odpirala nova kvalitetna delovna mesta in zaposlovala mlade. Spodbujanje pogojev za gospodarsko aktivnost, še posebej tisto z visoko dodano vrednostjo, je temelj za nadaljnji razvoj, za nova delovna mesta in za zmanjšanje
brezposelnosti."

Aleksandra Klinar Blaznik - vodja Službe za odnose z javnostmi na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Projekt podpira Evropski parlament