Lesna biomasa – les, ki gori brez emisij

Oddaja
dolenc

Borut Dolenc v Postojni skrbi za to, da je ljudem toplo. Povsem dobesedno. Sicer izhaja s kmetije, po študiju ekonomije pa se je prekvalificiral za sečnjo in prodajo lesa, kar počne v okviru podjetja Matima, d.o.o., ki ima prek dvajset zaposlenih. Približno pred desetletjem je Borut Dolenc skupaj s poslovnima partnerjema odprl še toplarno, v kateri iz lesnih sekancev proizvaja toploto ter s toplo vodo oskrbuje večino postojnskih javnih zgradb, kot so vrtec, bolnišnica ali občinska stavba, ter več stanovanjskih blokov in stanovanjskih hiš. Energetika Dolenc, d.o.o., hčerinska družba Matime, ima s postojnsko občino sklenjeno koncesijsko pogodbo za izvajanje javne službe oskrbe s paro in vročo vodo.
 
Skupno je podjetje iz kohezijskih sredstev Evropske unije pridobilo okrog dva milijona evrov za investicije v peči za kurjenje lesa, toplovode in drugo infrastrukturo, potrebno za proizvajanje toplote iz sekancev. Samo za dva projekta v letih 2016 in 2017 je podjetje prejelo približno milijon evrov. Brez sredstev Unije energetski del njegovega posla ne bi obstajal, je pojasnil Borut Dolenc. 

Izjava

Toplarno s skupno močjo tri in pol megavata z lesom oskrbuje podjetje Matima. Les večinoma pridobivajo s čiščenjem pašnikov ali v slovenskih gozdovih ter gozdovih hrvaške Istre.

Izjava

Širitev toplarne poteka postopoma, vedno ob prijavah na evropske razpise.

Izjava

Energetika Dolenc na razpisih pridobiva sredstva s projekti, imenovanimi Dolb ali daljinsko ogrevanje na lesno biomaso. S 560 tisoč evri z razpisa Dolb 4 je podjetje med drugim kupilo elektronske filtre, ki lovijo pepel in s tem prispevajo k manjšemu izpustu prašnih delcev.

Izjava

Dolenc za projekt, na katerega se podjetje še prijavlja, Dolb 7, načrtuje tudi soproizvodnjo elektrike, ne pa le tople vode oziroma pare kot do sedaj.

Podobnih toplarn, kakor je Dolenčeva, je v Sloveniji in Evropi na stotine. Zgolj v Sloveniji Unija letno porabi na milijone evrov za investicije v proizvodnjo toplotne energije iz lesne biomase v majhnih toplarnah, ki nato s toploto oskrbujejo dele mest. Skupno pa subvencije Unije in držav članic za izrabo vse biomase, ne le lesne, znašajo okrog 10 milijard evrov letno. Leta 2012 so denimo države in Unija za izrabo biomase v energetske namene porabile 8 milijard, leta 2018 pa že 10,3 milijarde evrov.
 
Na poti splošno deklariranega boja proti globalnemu segrevanju, evfemistično »podnebnim spremembam«, Unija sledi strategiji nenehnega povečevanja deleža porabe energije iz obnovljivih virov. Eden ključnih načinov, na katerega lahko države članice na kratki rok povečujejo izrabo obnovljivih virov, pa je prav izkoriščanje lesne biomase. Povedano preprosto, pot povečevanja rabe obnovljivih virov je pot učinkovitejšega izkoriščanja gozdov in zaraščenih pašnikov. Je pot kurjenja lesa.
 
Nike Krajnc z Gozdarskega inštituta Slovenije politiko Unije, ki investira v toplarne na lesno biomaso, podpira. Že sedaj se namreč ogromno gospodinjstev pri nas ogreva na les.
 
Izjava

Kot pojasnjuje, imamo lesa pri nas dovolj, treba pa je uvajati racionalnejše načine za pridobivanje toplotne energije z njegovim izkoriščanjem. Individualna kurišča običajnih drv ali peletov, ki večinoma nastajajo iz žagovine, je bolj smotrno nadomeščati z majhnimi toplarnami, ki lahko oskrbujejo na stotine gospodinjstev. 

Izjava

Lesni sekanci, ki jih uporablja tudi Energetika Dolenc, so energent, za katerega je potrebna najmanjša mera predelave in je zato najcenejši. A investicija v toplarne, ki sekance lahko kurijo, je velika. Prav zato je nujna podpora države ali Evropske unije. Kljub visokim stroškom investicij pa veliki energetski sistemi pri takih toplarnah vsaj pri nas niso učinkoviti, pojasni Nike Krajnc. 

Izjava

V Sloveniji kar dve tretjini energije iz obnovljivih virov predstavlja les skupaj z drugo trdno biomaso. A to vključuje tudi les, ki ga prebivalci pokurijo doma in ki zaradi manka čistilnih naprav močno onesnažuje zrak s prašnimi delci. V Uniji je delež biomase med obnovljivimi viri skoraj tako visok kot v Sloveniji: 60 odstotkov porabe energije iz obnovljivih virov predstavlja biomasa, večino te pa posekamo v gozdovih. Zakonodaja Evropske unije izrabo lesne biomase omogoča in podpira. Zakaj?

Poleg tega, da je izkoriščanje lesa relativno preprosto in zelo poceni, je osnovni razlog v politiki Evropske unije, katere cilj je zamenjati uporabo fosilnih virov energije z obnovljivimi viri, torej v glavnem z lesom. Pojasni Martin Pigeon iz mednarodne nevladne organizacije Fern, ki spremlja delovanje Unije na področju varovanja gozdov.

Izjava

To, da je les obnovljiv vir energije, nima prav nič s posledicami kurjenja lesa za globalno segrevanje. Če bi namreč kurjenje lesa pomenilo povečevanje ogljičnega odtisa – tako kot v primeru fosilnih goriv – potem bi bil tudi les med energenti, ki jih je po vseh relevantnih mednarodnih sporazumih in direktivah Unije treba »začeti opuščati«. Toda procesa izrabe lesa za pridobivanje energije Unija ne obravnava kot ogljično spornega. Za kurjenje lesa tako niso potrebni emisijski kuponi, ki bremenijo poslovne izide termoelektrarn na premog, kar dodatno spodbuja gradnjo toplarn in elektrarn na lesno biomaso. Še več, večina naporov Unije za blažitev »podnebnih sprememb« sloni na predpostavki, da ob izgorevanju lesne biomase ne prihaja do emisij toplogrednih plinov. V podporo tej predpostavki v osnovi obstajata dva argumenta.

Lesna biomasa nima ogljičnega odtisa zato, ker tam, kjer drevo posekamo, zraste novo drevo. Ker bo to drevo prav tako kot posekano nov ponor za ogljikov dioksid, bo škodljive pline, ki smo jih v zrak izpustili s kurjenjem prvega drevesa, tako ali tako posesalo novo drevo. Kot pojasni Pigeon, to v teoriji sicer drži, vendar zgolj na dolgi rok.

Izjava

Zasilno rešitev za omejitev naravne nujnosti, v skladu s katero traja več časa, da zraste novo drevo, kakor da človek požge staro, bi lahko predstavljalo kurjenje lesa, ki znova nastane v manj kakor desetih letih: grmičevja in podobnega vejevja, ne pa starih dreves.

Izraba lesne biomase za energijo je ogljično nevtralna tudi po argumentu, da les v naravi tako ali tako zgnije, v procesu gnitja pa nastaja ogljikov dioksid – potemtakem ni razlike, če drevo skurimo in sami proizvedemo toplogredni plin. Vendar tudi ta argument ne zdrži resne presoje.

Izjava

Z izrabo lesne biomase za energijo naravni proces obrnemo na glavo: ogljikov dioksid sprostimo naenkrat, namesto da bi se ta sproščal počasi; staro drevo skurimo naenkrat, medtem ko novo raste počasi.

mladi za podnebno pravičnost
O Osnutku Dolgoročne podnebne strategije do leta 2050
 / 25. 9. 2020

Če ne želimo zmanjševati kapacitete, ki jo imajo gozdovi za absorpcijo ogljikovega dioksida, še ne pomeni, da v gozdove ne smemo posegati. Kot je opisala Nike Krajnc z gozdarskega inštituta, pa je nujno, da so ti posegi zmerni in načrtovani.

Izjava

Osnutek podnebne strategije Slovenije do leta 2050 sicer predvideva nadaljnje izkoriščanje lesne biomase v energetske namene in obljublja spodbujanje manjših lokalnih sistemov z zaključeno lokalno dobavo lesne biomase. Česa bolj konkretnega osnutek ne omenja. Nacionalni energetski in podnebni načrt, ki ga je februarja lani vlada poslala Evropski komisiji, pa do leta 2030 predvideva zmanjšanje rabe lesne biomase za energetske namene za približno 14 odstotkov glede na leto 2020.

O evropskem zakonodajnem svežnju za zmanjšanje izpustov
 / 23. 7. 2021

Martin Pigeon v osnutkih Evropskega zelenega dogovora vidi bolj črn scenarij od tistega, ki je na obzorju za slovenske gozdove. V okviru evropskega Zelenega dogovora je načrtovana prenova Direktive Evropske unije o obnovljivih virih energije. 14. julija je komisija objavila predlog sprememb direktive, ki omenja spodbujanje izrabe lesne biomase iz ostankov lesa, prej predelanega za druge namene, in stremljenje po čim manjši uporabi primarnega lesa. Prav tako predvideva prepoved izrabe lesa iz pragozdov za energetske namene. Toda v predlogu direktive komisija še vedno ni odstopila od obravnave lesne biomase kot ogljično nevtralnega vira. Po Pigeonovem mnenju bi lahko evropska zakonodaja celo omogočila preobrazbo termoelektrarn na premog tako, da bi te za proizvajanje elektrike uporabljale lesno biomaso.

Izjava

Termoelektrarna Drax, ki je največja v Združenem kraljestvu, od leta 2018 testira tehnologijo za zajemanje, shranjevanje in porabo ogljikovega dioksida. Če bi ji tehnologijo uspelo tudi uspešno uporabiti, bi termoelektrarna na lesno biomaso glede na obravnavo lesa kot ogljično nevtralnega proizvedla negativne emisije. Termoelektrarna bi s kurjenjem ogromnih količin lesnih peletov torej zrak čistila toplogrednih plinov. Vsaj na papirju. Po mnenju Pigeona je tako velik potencial za izrabo lesa nova nevarnost za svetovne gozdove.

Izjava

Spodbujanje investicij v majhne toplarne na lesno biomaso je torej smiselno predvsem v okoljih, v katerih se ljudje že sedaj sami večinoma ogrevajo na les. Prehod s tradicionalnega ogrevanja na drva na sodobnejše skupne toplarne namreč vsaj zmanjša emisije prašnih delcev, saj imajo toplarne filtre za dim, kvaliteta izgorevanja lesa pa je večja v industrijskih kakor v domačih pečeh. Toda vprašanje je, ali je Unija s subvencijami toplarnam ubrala pravi pristop za spodbujanje prehoda z domačega ogrevanja na les. Čeprav je upravljavcu toplovoda v interesu, da nanj priklopi dodatna gospodinjstva, ni nujno, da bodo interes za priklop imela tudi gospodinjstva sama.

Hkrati bo Evropska unija, če bo želela dejansko prispevati k zmanjševanju ogljičnega odtisa, morala nujno revidirati politiko, ki kurjenje lesa obravnava kot ogljično nevtralno. Takšno naj bo vprašanje Zelenega dogovora, ne pa, da se sprašuje le o tem, kam naj Unija izvaža svojo plastiko.

Več na https://govoris-kohezijsko.si/

Oddaja je nastala v okviru projekta Govoriš kohezijsko? - Učenje se nadaljuje, ki ga podpira Evropska komisija. Podana mnenja v oddaji ne odražajo mnenj Evropske komisije, slednja pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.