Abrahamski dogovor ali kako spreti arabske države

Abrahamski dogovor ali kako spreti arabske države

Oddaja
19. 9. 2020 - 15.00

Ta teden so Izrael, Bahrajn in Združeni arabski emirati v Washingtonu podpisali Abrahamski mirovni dogovor oziroma Dogovor o miru, diplomatskih odnosih in popolni normalizaciji odnosov med zalivskima državama in Izraelom. Združeni arabski emirati in Bahrajn sta tako prvi zalivski državi, ki sta formalno priznali obstoj države Izrael, in tretja in četrta arabska država, ki sta to storili. Egipt je mirovni dogovor z Izraelom sklenil leta 1979, Jordanija pa leta 1994. Izrael, Združeni arabski emirati in Bahrajn so že dolgo imele neformalne trgovinske odnose, sporazum pa naj bi vzpostavil uradne diplomatske in trgovinske povezave. Natančneje, države naj bi vzpostavile medsebojna veleposlaništva ter začele uradno sodelovati na področjih ekonomije, turizma, izobraževanja in varnosti. Dogovor bo začel veljati po njegovi ratifikaciji v izraelskem parlamentu. 

Ameriški predsednik Donald Trump se je ob podpisu hvalil, da dogovor oznanja »zoro novega Bližnjega vzhoda« in »spremembo toka zgodovine«, ki naj bi omogočila mir na Bližnjem vzhodu. Zadnji podoben dogovor je bil prav tako podpisan pred Belo hišo, v kateri je takrat bival Bill Clinton, in sicer leta 1994 med Jordanijo in Izraelom. Tako kot za Clintona pred dobrimi dvajsetimi leti ima dogovor tudi za Trumpa pomembno notranjepolitično dimenzijo. Trump lahko tako z dogovorom vsaj poskuša preusmeriti pozornost od slabega odziva njegove vlade na pandemijo, ki mu škoduje v predvolilnih anketah. Primož Šterbenc, politolog z Univerze na Primorskem izpostavi, katere volilne skupine je dva meseca pred volitvami Donald Trump želel navdušiti z doseženim dogovorom.

izjava

Investicijska konferenca v Bahrajnu
 / 26. 6. 2019

Države so odnose vzpostavljale že več desetletij, predvsem pa v zadnjih letih v luči okrepitve Irana kot politične in nuklearne velesile. Leta 2015 je Izrael odprl diplomatsko misijo znotraj Mednarodne agencije za obnovljivo energijo, ki se nahaja v prestolnici Združenih arabskih emiratov Abu Dabiju. Bahrajn je lani gostil predstavitev ameriškega ekonomskega načrta za bližnjevzhodni mir, dogovora o rešitvi izraelsko-palestinskega vprašanja, tako močno nagnjenega v prid Izraelu, da ga je Palestina nemudoma zavrnila. Mosad je letos tudi preko Emiratov kupil zdravstveno opremo, namenjeno zdravljenju koronavirusa. Pol meseca pred podpisom dogovora so Združeni arabski emirati odblokirali možnost direktnega klicanja izraelskih telefonskih številk in vzpostavili prve komercialne polete v Izrael.

Šterbenc o ekonomski motivaciji Združenih emiratov za podpis dogovora, ki izvira iz nizkih cen nafte in posledično težavnega, a nujnega procesa diverzifikacije gospodarstva. 

izjava

Ta četrtek je OPEC na virtualnem srečanju razpravljal o zaradi pandemije znižujoči se ceni bencina in pozval Irak, Nigerijo in Združene arabske emirate, da zmanjšajo produkcijo bencina in se s tem držijo OPEC dogovora o skupnem znižanju produkcije nafte in plina. Naftni in plinski dobički predstavljajo 36 odstotkov proračuna Združenih arabskih emiratov. Da bi država zmanjšala odvisnost od naftne in plinske industrije, je leta 2018 uvedla davek na dodano vrednost.

Abed Samara, palestinski neodvisni novinar, povezovanje Bahrajna in Združenih arabskih emiratov primerja s podobnimi zavezništvi šibkejših arabskih držav z regionalnimi velesilami, kot so Turčija, Iran in Izrael. 

izjava

Že avgusta letos je izraelski zunanji minister Israel Katz izjavil, da si država prizadeva za vojaško sodelovanje z Združenimi arabskimi emirati proti Iranu. V ta namen je 16. avgusta objubil izraelsko sodelovanje, torej svoje obveščevalne usluge v anti-iranski koaliciji pod ameriškim vodstvom. Abrahamski mirovni dogovor Združenim arabskim emiratom omogoča večjo prisotnost ameriške vojaške pomoči in možnost nakupa njihovih najnovejših vojaških letal F-35. Jared Kushner, Trumpov zet in arhitekt načrta za bližnjevzhodni mir, trdi, da bo podpis dogovora Združenim arabskim emiratom omogočil nakup teh letal. Šterbenc o motivaciji Izraela in Združenih arabskih emiratov, da okrepita svojo proti-iransko politiko:

izjava

Iransko zunanje ministrstvo je podpis dogovora označilo kot »strateško neumen« za Emirate in Izrael. Iranski predsednik Hasan Rohani je posvaril Združene arabske emirate, naj Izraelu ne dovolijo varne prisotnosti v perzijskem zalivu. Šterbenc o morebitnih posledicah dogovora za Iran, od možnega vojaškega sodelovanja med Izraelom, Bahrajnom in Združenimi arabskimi emirati do morebitne spremembe ameriške politike v primeru izvolitve Joeja Bidna na ameriških novembrskih volitvah: 

izjava

Tudi druge države Bližnjega vzhoda, ne le Iran, so dogovor označile kot izdajstvo Palestine, na primer Turčija in Kuvajt, medtem ko sta Oman in Egipt podprla dogovor. Razdeljenost arabskih držav vsekakor koristi Izraelu, ki dogovor vidi kakor začetek normalizacije odnosov z drugimi arabskimi državami. Šterbenc o motivaciji izraelske vlade in premierja Netanjahuja za sklenitev dogovora:

izjava

Ameriški načrt za končanje izraelsko-palestinskega konflikta
 / 29. 1. 2020

Abrahamski mirovni dogovor krši arabsko mirovno iniciativo, ki so jo države Arabske lige, torej tudi Bahrajn in Emirati, podpisale leta 2002. V njej so se zavzele za izboljšanje odnosov z Izraelom, a pod pogojem, da se ta umakne z Golanske planote, iz Libanona in Gaze ter z Zahodnega brega, in pod pogojem, da Vzhodni Jeruzalem postane palestinska prestolnica. Šterbenc o poslabšanju odnosa arabskih držav s Palestino oziroma o tem, kako so arabske države postopoma vedno manj pritiskale na Izrael z zahtevo o umiku s palestinskih ozemelj:

izjava

Šterbenc pojasni, zakaj sta se Jordanija in Katar še vedno pripravljeni zavzemati za ustanovitev palestinske države:

 izjava

Samara izpostavi, da palestinsko vodstvo pričakuje, da se bodo donacije zalivskih držav na pobudo ameriške vlade zmanjšale, kar naj bi Palestino primoralo k pristopu k pogajanjem za rešitev izraelsko-palestinskega vprašanja po ameriškem načrtu.

O aneksiji izraelskih naselbin na palestinskem Zahodnem bregu
 / 8. 6. 2020

izjava

Takšno zmanjšanje pomoči bi navsezadnje bilo v skladu z ameriško strategijo. Trumpova administracija je leta 2018 za polovico zmanjšala humanitarno pomoč agenciji Združenih narodov UNRA, ki dobavlja humanitarno pomoč Palestincem, in leta 2019 ukinila vso finančno pomoč Palestincem, živečim na območju Gaze in Zahodnega brega.

Palestina je tako zaradi nedavnega dogovora med Izraelom in Združenimi arabskimi emirati ter lastnimi političnimi odzivi na ta dejanja vse bolj izolirana. Na poteze ameriške vlade se skozi celotno Trumpovo predsednikovanje odzivajo negativno. V trenutku razglasitve sta leta 2019 Hamas in Palestinska osvobodilna organizacija zavrnili tako ekonomski kot politični del ameriškega načrta za bližnjevzhodni mir. Tokratni dogovor so kritizirali Hamas, Fatah in Palestinska osvobodilna organizacija; vrhunec njihove kritike je šel v smeri zalivskih držav. Njihov podpis je Hamas označil kot »izdajalski nož v hrbet Palestincev« in nagrado Izraelu za »njihove zločine proti Palestincem«. Uradni odziv palestinskega predsednika Mahmuda Abasa je dogovor zavrnil in ga označil kot izdajstvo Jeruzalema, pomembne jeruzalemske mošeje Al Aksa in Palestincev. Palestinska vlada je odpoklicala svojega veleposlanika iz Abu Dabija. Šterbenc o vse večji palestinski izoliranosti in priložnosti za Turčijo in Iran, da bi nastopili kot zaščitnici palestinskih interesov: 

izjava

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je potrdil, da načrt za priključitev tridesetih odstotkov Zahodnega brega Izraelu ostaja, če ga bodo le podprle Združene države Amerike. Te so sicer v mirovnem načrtu za Bližnji vzhod iz januarja leta 2019 že zatrdile, da to priključitev odobravajo. Netanjahujev načrt je le zamrznjen, vendar pa ne zaradi podpisa dogovora z zalivskima državama, temveč zaradi notranje opozicije. Benny Gantz, koalicijski partner in minister za obrambo, je namreč zavrnil načrt. Zunanji minister Združenih arabskih emiratov Anwar Gargaš je ob podpisu pozval k obnovitvi pogajanj med Izraelom in Palestino glede vprašanja ustanovitve Palestinske države. Zatrdil je, da Združeni arabski emirati ne bodo ustoličili veleposlaništva v Jeruzalemu pred ureditvijo meja med Izraelom in Palestino. Dogovor, torej normalizacija odnosov med Izraelom in Emirati, naj bi, tako Gargaš, preprečil »grožnje ustanovitvi Palestinske države«, kot je izraelska delna priključitev Zahodnega brega. Samara opozarja, da Združeni arabski emirati nimajo dovoljšnje pogajalske moči, da bi dejansko zaustavili de facto odcepitev Zahodnega brega.

izjava

Pozicija Donalda Trumpa, kot celo za ameriškega predsednika ekstremno pro-izraelskega predsednika, je jasna. V svojem mandatu je Vzhodni Jeruzalem razglasil za izraelsko prestolnico in v nasprotju s prejšnjimi vladami, ki so to preselitev le napovedovale, vanj preselil veleposlaništvo. Po mnenju Trumpa izraelska naselja na Zahodnem bregu ne kršijo mednarodnega prava, četudi vsekakor ga. Vprašanje ostaja, ali bi novembrska izvolitev Joeja Bidna močno spremenila ameriško zunanjo politiko ali pa bi ji le nadela bolj umirjen ton in manj nenadnih potez, značilnih za Trumpa. Navsezadnje je Biden pohvalil dogovor kot rezultat prizadevanj večih vlad, tudi Obamove, kjer je služil v vlogi podpredsednika za boljše arabsko-izraelske odnose. Samara napoveduje, da Biden vsaj ne bo poslabšal stanja.

izjava

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.