Haiti v riti

Haiti v riti

Oddaja
Haiti, Port-au-Prince
28. 2. 2018 - 12.00

V tokratni Južni hemisferi bomo obravnavali trenutno situacijo v Haitiju in zgodovinske vzroke, ki so do nje privedli. Dobro leto je namreč že minilo od inavguracije trenutnega predsednika Jovenela Moiseja, v tem času pa praktično ni bilo obdobja, ko se ne bi na ulicah odvijali protesti. Razlog zanje razloži Anuša Pisanec, sodelavka Radia Študent in pogosta obiskovalka Haitija.

Izjava

Dodatno nezadovoljstvo zbuja dejstvo, da se je v Haitiju praktično nemogoče preživljati. Kot pove Pisanec, so Haitijci odvisni od pomoči svojih sorodnikov, ki delajo v tujini.

Izjava

Ker so Združene države Amerike pod nekdanjim predsednikom Barackom Obamo začele preprečevati priseljevanje Haitijcev, so se ti obrnili proti Čilu, kamor sedaj mnogi hodijo na delo.

Izjava

Tudi sosednja Dominikanska republika ni ravno gostoljubna, razloži Pisanec.

Izjava

Če so posamezniki odvisni od svojih sorodnikov v tujini, so haitijske institucije odvisne od tuje pomoči. Kar 75 odstotkov haitijskega proračuna zagotovijo druge države, največ ZDA, Španija in Francija.

Izjava

Američani pa ne zanemarjajo niti duhovne pomoči Haitijcem:

Izjava

Poleg ekonomskih težav je problem Haitija tudi velika rasna segregacija. Kot opiše Pisanec, se ta kaže tudi geografsko:

Izjava

Slaba letina še dodatno zaostruje nezadovoljstvo, ki po mnenju Pisanec lahko preraste v nov državni udar, o čemer se v Haitiju tudi že odkrito govori.

Izjava

Trenutni predsednik Moise je na oblast prišel zaradi podpore Amerike, saj kot pove Pisanec, kdor njene podpore nima, ne more postati predsednik te karibske države. Moise je sicer poslovnež, ki se ukvarja z izvozom banan.

Izjava

Guy Phillipe, ki je bil torej med lokalnim prebivalstvom zelo priljubljen, je sprva sicer z Washingtonom sodeloval, predvsem v času državnega udara proti nekdanjemu predsedniku Jeanu-Bertrandu Aristidu. Razloži Kim Ives iz medija Haiti Liberte.

Izjava

Vendar se je Phillipe Washingtonu zameril, saj je po priljubljenosti konkuriral predsedniku, ki ga je podprla Amerika. Oblasti so ga nato aretirale zaradi preprodaje drog.

Trenutna nacionalistična vladajoča stranka, imenovana Haitijska plešasta stranka, je bila ustanovljena po velikem potresu leta 2010, ko se je takratni predsednik Rene Preval izkazal za nesposobnega. Zato so njenega takratnega kandidata za predsednika Michela Martellyja podprle tudi Združene države Amerike.

Izjava

Ko se je Martellyju iztekel mandat, je nove volitve sicer poskušal kar se da zakasniti, nato pa je izbral svojega naslednika, trenutnega predsednika Moisa.

Izjava

Dodatno Moisu legitimnost nižajo sporne volitve z manj kot 20-odstotno udeležbo in 37 drugimi kandidati, ki so vsi trdili, da so dobili veliko več glasov kot uradno priznano, štirje pa so trdili, da so zmagali.  

Izjava

Nizka udeležba na volitvah in nizka podpora vladam sicer traja vse od državnega udara proti predsedniku Jeanu-Bertrandu Aristidu. Ta je bil leta 1990 na prvih svobodnih volitvah po koncu diktature očeta in sina Duvalier prvič izvoljen za predsednika. Aristide pa je s svojim socialdemokratskim programom pridobil kar 67 odstotkov glasov, kljub temu da so ZDA močno financirale njegovega nasprotnika. A možnost progresivnejših politik se je hitro končala z državnim udarom. Za vzpon in padec Aristida pa je treba najprej razumeti diktaturo Duvalierjev.

Izjava

Nato je po mnenju Ivesa Washington spremenil način nadziranja neokolonialističnih držav, tako da je začel financirati volitve.

Izjava

Vzpon Aristida pa se je zaključil že po osmih mesecih njegovega vladanja z državnim udarom, ki so ga podprle tudi Združene države Amerike. Čeprav se je vrnil na oblast in leta 2000 tudi zopet zmagal volitve, ni ohranil progresivne in protiimperialistične politike.

Izjava

Ker se je torej Aristid vseeno poskušal izogibati ameriškim zahtevam po privatizaciji in liberalizaciji, so ga v državnem udaru zopet odstavili.

Izjava

Ameriška nadvlada nad Haitijem sicer sega daleč v preteklost: v čas, ko so ZDA prevzele dolg, ki ga je Haiti moral plačati Franciji kot povrnitev škode ob revoluciji v zameno za njeno priznanje Haitijske države. Razloži Pisanec.

Izjava

Veliko vlogo pri zagotavljanju ameriške imperialistične politike v Haitiju je odigrala haitijska vojska. Ta je nadomestila ameriške marince, ko so ti leta 1934 končali svojo invazijo.

Izjava

Ko je Aristide haitijsko vojsko leta 1995 razpustil, je po mnenju Ivesa to vlogo prevzela misija Združenih narodov.

Izjava

Nadaljujemo z oddajo Južna hemisfera, v kateri se posvečamo Haitiju. Kot smo že omenili, je nasprotovanje tamkajšnji oblasti, ki jo podpirajo ZDA, močno. V zadnjem letu se na haitijskih ulicah neprestano odvijajo protesti. Vendar je opozicija nehomogena in neorganizirana, meni Kim Ives iz medija Haiti Liberte. Največji del opozicije predstavlja gibanje Lavalas, ki je tudi samo razcepljeno.

Izjava

Drugi del opozicije predstavljajo nekoliko radikalnejši akademiki in študentje ter nevladne organizacije, ki pa nimajo velike podpore, razloži Ives.

Izjava

Tretja skupina je najbolj revolucionarna, vendar skoraj povsem brez moči, razloži Ives.

Izjava

 

 

Aktualno-politične oznake: 
Institucije: 
Kraj dogajanja: 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

dej če si na radiu. poišči včerajšnje Finance. notri imaš članek o tipu, ki je včasih bil kriminalist al kaj, al je pri policiji delal - potem je pa ustanovil privatno podjetje varovanja - ukvarja se s tem, da nastavlja prisluškovalne naprave v stanovanja. slovenc valda. to se v SLO dogaja. v naši državi, da ne bo pomote.
namreč ti butli v Financah se sprašujejo (noben kreten ne pomisli, da so v parlamentu sprejel nedavno - varovanje tajnih podatkov kot zakon! in da se bo čez 5 let politika lahko delala tako, da bodo recimo samo prisluškovali 10 izbranim ljudem, ne da bi ti sploh vedeli - no HIPOTEZA pač a ne? ... zakaj pa ne? glavno da se slug in izkorišča - nekdo drug pa profitira a ne - to je atak ZAKON danes, to se sme in to se dela!!!! ) zdej ... kako to, da mu na podjetje ministrstvo al ne vem kdo nakazuje po 400.000 evrov pa take ... če me spomin sedaj ne vara.
kje je zdej una kura od varovanja osebnih podatkov pa to - una karate pravnica kao - OBEY pa to ... Nataška ... ne vem. ?????

poišči no članek, ali pa vsak začuvaj ta izvod Financ, me prav zanima kdo je ta tip. včer sem samo preletela.

glavno da se služ in izkorišča - nekdo drug pa profitira a ne - to je itak ZAKON danes, to se sme in to se dela!!!!

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness