Jug v letu 2014
Pozdravljeni v prvi letošnji Južni hemisferi, kjer se ne bomo ukvarjali z ničimer drugim kot lanskim letom. Zbrali smo nekaj tem, ki so zaznamovale lansko leto na svetovnem jugu.
Eden izmed največjih premikov v svetovnem redu in v odnosu med razvitimi in razvijajočimi se državami je bila v tem letu ustanovitev Nove razvojne banke. Ta je poznana tudi kot BRICS banka, saj so jo ustanovile države združenja BRICS, torej Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južnoafriška republika. Njena ustanovitev predstavlja enega prvih resnih korakov k vzpostavitvi finančnih institucij, ki ne bodo pod nadzorom evroatlantskega kapitala. Sameer Dossani iz organizacije Action aid razloge vidi vzroke za njeno vzpostavitev v neizpolnjenih zahtevah držav BRICS po močnejši zastopanosti v obstoječih organizacijah, kakršni sta Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad.
A tudi pri teh novih institucijah ne gre pričakovati, da bodo delovale v korist malega človeka, saj bodo v službi neke druge kapitalske elite, ki v razvijajočem svetu gradi svojo moč na plečih hitre gospodarske rasti. Enega največjih pospeškov je letos dobila indijska kapitalska elita s spomladansko izvolitvijo Narendre Modija na premierski položaj.
Modi je član hindujske nacionalistične stranke Bharatiya Janata Party, ki vidi Indijo izključno kot hindujsko državo. Leta 2002, ko je bil guverner zvezne države Gujarat, se je zgodil pogrom nad muslimansko manjšino, v katerem je umrlo okoli 2.000 ljudi, Modijeva administracija pa se je odzvala vse prej kot odločno. A Modi ni le nacionalistični ekstremist, kot razloži Priyamvada Gopal, profesorica južnoazijske književnosti na Univerzi v Cambridgeu in komentatorka indijskega političnega dogajanja.
Z Gopalovo smo se pogovarjali junija, od takrat pa je Modi na zvezni ravni pospešeno uveljavljal politiko, o kateri je govorila sogovornica, od napovedi privatizacije premogovnikov v državi do pospešenega odobravanja novih rudarskih in drugih projektov.
Na malo manj demokratičen način je letos mednarodni kapital svoje dosegel tudi v Argentini. Po bankrotu pred 13 leti so investicijski skladi odkupili delež argentinskega dolga. Večina upnikov je pristala na prestrukturiranje dolga, skladi pa ne. Med finančnimi pijavkami je tudi Elliot Management, eden najstarejših skladov s sedežem na Kajmanskih otokih. Ta je leta 2008 nakupil za 48 milijonov dolarjev argentinskih obveznic in v lanskem letu od južnoameriške države terjal preplačilo v višini več kot 700 milijonov dolarjev. Argentina je te zahteve zavrnila, sklad se je obrnil na vrhovno sodišče v New Yorku, ki je razsodilo, da Argentina ne sme plačati drugim upnikom, preden v celoti ne poravna dolga do skladov. Razsodbo sodišča je komentiral Henry James iz mednarodne neodvisne organizacije, Tax justice network.
Ker se finančni skladi niso strinjali z reprogramiranjem dolga, so svojo voljo skušali doseči na sodišču. In to kar na ameriškem zveznem sodišču, ki se je izreklo tožnikom v prid. Ameriška država sicer nima nikakršne možnosti za izvršitev sodbe v Argentini, lahko pa zapečati usodo argentinskega premoženja v ZDA. James pokomentira še to, milo rečeno, nenavadno vmešavanje ameriškega pravosodja.
Finančni skladi, kakršni so na kolena spravili Argentino in večji del multinacionalnih podjetij, delujejo v današnjem globaliziranem gospodarstvu preko tako imenovanih davčnih oaz. Te so letos pozornost evropske javnosti dobile z afero LuxLeaks, ko je bila razkrita vpletenost predsednika Evropske komisije, Jeana Clauda Junckerja, pri utaji davkov preko Luksemburga.
Evropski parlamentarci so začudeno zahtevali pojasnila, čeprav bi jih lahko dobili že nekaj mesecev prej na zaslišanju Junckerja. Situacija bi jim, če bi kaj vedeli o svetovnem gospodarstvu, morala biti jasna že takrat. Preko davčnih oaz se, kot smo ugotavljali v eni izmed lanskih Južnih hemisfer, pretaka kar ena petina svetovne trgovine. Izpeljava finančnih goljufij je postala tako pogosta, da so vzniknila podjetja, ki ponujajo storitve tako imenovane davčne optimizacije. Nekaj smo jih poklicali in poizvedeli, kakšen je postopek vzpostavitve slamnatega podjetja.
V enem izmed panamskih podjetij bi nam podobno infrastrukturo vzpostavili že v treh tednih. Simpl. Največje poraženke sistema davčnih oaz so seveda zopet dežele svetovnega juga, iz katerih se preko skrivnostnih držav letno izčrpa 1000 milijard dolarjev premoženja. O razlogih za takšno stanje smo govorili z Johnom Christensenom, direktorjem organizacije Tax Justice network.
Izčrpavanje razvijajočih se držav s strani članic OECD morda pooseblja tako imenovan land grabbing. Pritisk na rodno prst globalnega juga se je okrepil po finančnem poku leta 2008. Banke, investicijski, pokojninski in drugi skladi so pričeli hlastati po pridelovalnih območjih, nemalokrat s pomočjo lokalnih represivnih sil. Ko so domorodne skupnosti izseljene, se kmetijske površine, ki so do tedaj služile predvsem lokalnemu prebivalstvu, spremenijo v proizvodnje monokultur za prodajo na mednarodnem trgu. Henk Hobling iz organizacije Grain.
Kraja rodne prsti domorodnim ljudstvom se nadaljuje, krepi pa se kritika do naravovarstvenih organizacij, kot je Svetovni sklad za naravo, krajše WWF, in upravitelji z naravnimi rezervati. Ti zaradi ohranjanja flore in favne iz rezervatov izrinjajo domorodno prebivalstvo. Več Alice Bayer iz Survival International.
Glasbeni predah je nakazal temo govora v nadaljevanju Južne hemisfere. Lansko leto je, vsaj na Bližnjem vzhodu, zaznamoval fenomen Islamske države. Njena zgodba se je začela pisati marca in aprila 2003 z napadom in okupacijo Iraka s strani Združenih držav Amerike in koalicije voljnih. To je sprožilo sektaški razkol med sunitskim in šiitskim delom prebivalstva, ki nam ga je opisal Primož Šterbenc, strokovnjak za Bližnji vzhod.
Razkol in z njim povezano nestabilnost so seveda zunanje sile spretno izrabile v svojo korist. Nadzor nad iraškimi naftnimi polji je dejansko razdeljen med kurde na severu in šiitsko elito na jugu, v obeh primerih pa tamkajšnje zaloge izkoriščajo ameriške, francoske in angleške multinacionalke. Dobro pa je spomniti, da se za Islamsko državo zahodna skupnost ni zmenila, dokler ta ni ogrozila črpanja črnega zlata v Mezopotamiji. V igro na Bližnjem vzhodu, katere produkt je Islamska država, so se vključile tudi lokalne sile, kot razloži novinar in poznavalec regije, Erik Valenčič.
Nekoliko drugače kot v Siriji pa se je arabska pomlad razvila v Egiptu. Po formalni opustitvi oblasti med revolucijo je vojski v lanskem letu uspela velika vrnitev. Abdel Fatah el-Sisi, bivši vodja obveščevalne službe pod prejšnjim samodržcem Mubarakom, se je zavihtel na predsedniški položaj. Muslimanska bratovščina je prepovedana, sodstvo pa po tekočem traku vrsti smrtne obsodbe za njihove simpatizerje. Šterbenc pojasni spretno igro vojske od revolucije naprej, ki je kulminirala v uspehu na marčevskih predsedniških volitvah.
Vojne in drugačne nestabilnost na Bližnjem vzhodu so letos pognale v beg rekordno število ljudi. Nekaj številk in razlogov zanje nam je konec avgusta povedala Izabella Cooper, tiskovna predstavnica letos ustanovljene evropske misije Frontex, ki skuša prestreči in rešiti begunce v Sredozemlju.
Že skoraj dve desetletji traja tudi konflikt na severu Nigerije, kjer deluje islamistična skupina Boko Haram. Če so njene strategije širjenja radikalnega islama na začetku segale do pridiganja in razširjenja materiala, se je v zadnjih nekaj letih militarizirala do te mere, da lahko kljub večmesečni ofenzivi nigerijske vojske, ki se je v klasični maniri vojne proti terorizmu težav lotila z vojaško silo, še vedno izvede napade izven svojih tradicionalnih centrov moči. Svoj vpliv pa vse bolj širi tudi v sosednje države.
Čeprav je diskurz v medijih o skupini v zadnjem času - sicer upravičeno - le na ravni terorizma in boja proti njemu, ima Boko Haram dolgo zgodovino družbenega gibanja, podobno kot Hamas v Palestini. Delno opravlja naloge države in skrbi za vsakodnevne potrebe revnega prebivalstva. Bala Mohamed Limano, doktorski študent na londonski School of Oriental and African Studies, o vlogi Boko Harama kot vzporedni državi, v kateri so zaradi ekonomskih težav in izredno visoke brezposelnosti oporo našli številni revni prebivalci Nigerije.
Prebivalstvu je prekipelo tudi v zahodnoafriški Burkini Faso. Dolgoletnega samodržca Blaisa Compaoreja, ki sta ga podpirala tako Pariz kot Washington, je odnesel nenaden izbruh državljanskega nezadovoljstva konec oktobra. Med samim prevratom se nam je iz mesta Babo na jugozahodu države javil Andrej Morovič.
S tem vojno-protestniškim delom zaključujemo pregled lanskega leta na južni polobli, kakor smo ga pokrivali na Radiu Študent.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj