Nova desnica s starim obrazom
Po štirih letih so minuli vikend v Braziliji volili predsednika. V drugem krogu je zmago slavil Jair Bolsonaro iz Socialno liberalne stranke, ki je s 56 odstotki premagal kandidata Delavske stranke Fernanda Haddada. Bolsonarova ekonomska politika temelji na prostotržnem načelu nižanja davkov in socialnih izdatkov, kot so pokojnine. V izjavah naznanja ustavitev poskusov pripoznanja zemlje staroselskim skupnostim in je nenaklonjen sindikatom. V kampanji je nekdanji vojaški poveljnik poudarjal boj proti kriminalu in opozarjal, da je policistom, ki ubijejo kriminalce treba dati pravno zaščito in medaljo. V javna in mednarodna občila je prodrl predvsem zaradi izjav o simpatiziranju z brazilskim diktatorskim režimom, ki se je končal leta 1985, ter zaradi seksističnih, rasističnih in homofobnih izjav. Kot domnevno nov obraz, ki je sicer že 26 let v politiki, je v kampanji napovedoval svoj boj proti korupciji, s tem pa je tudi uspešno znižal podporo nekdaj vladajoči Delavski stranki.
Kandidati Delavske stranke so v Braziliji zasedali predsedniški položaj od leta 2002, ko je na volitvah zmagal Lula da Silva, nasledila pa ga je Dilma Rouseff. Ta je bila zaradi obtožb o korupciji leta 2016 odstavljena z mesta predsednice, kar je podprl večinsko iz desnih strank sestavljen kongres ter nato potrdil še senat. V prvem krogu tokratnih volitev se je kongres še dodatno zasukal v desno, s tem, da je velik delež tudi takih, ki poprej niso sedeli na dotičnih sedežih. Medtem ko je število sedežev Delavske stranke padlo, jih ima ta še vedno več kot Bolsonarova Socialno liberalna stranka. Ta v spodnjem domu zaseda 52 od 513 poslanskih stolčkov, pred tokratnimi volitvami pa jih je imela le osem. Kako se je postavitev kongresa spremenila od leta 2014 in kaj pomeni njegova fragmentirana sestava za prihodnje politično delovanje zmagovalca, pojasnjuje Alfredo Saad Filho z londonske Šole orientalskih in afriških študij.
Izvolitev Bolsonara tako prihaja po oslabitvi položaja Delavske stranke, ki je dobila še dodaten udarec zaradi prepovedi kandidiranja nekdanjega predsednika in enega izmed najbolj popularnih politikov v Braziliji, Lula da Silve. Kljub posegom in pobudam Združenih narodov za njegovo kandidiranje, je vrhovno sodišče nekdanjemu predsedniku, obsojenemu korupcije, prepovedalo kandidaturo. Kot smo že omenili, pa je bil to tudi del strategije strank desne sredine, ki se je skušala znebiti Delavske stranke, ob tem pa se je ustrelila v koleno, saj je z izpostavljanjem korupcije, v katero so vpleteni tudi številni njeni pripadniki, prispevala k izvolitvi Bolsonara.
Padcu priljubljenosti je botrovala tudi spremenjena gospodarska situacija. Čas debelih krav na začetku stoletja, ko je Lula financiral socialno naravnano politiko, je dodobra spremenila finančna kriza leta 2008 in padec rasti Kitajske, ki je največji trgovinski partner Brazilije. Slabša gospodarska situacija pa je botrovala koncesijam neoliberalni politiki.
Neoliberalne politike z Bolsonarom dobivajo še dodaten zamah. Njegov ekonomski svetovalec in bodoči gospodarski minister je namreč Paulo Guedes, ekonomist čikaške šole in zagovornik privatizacije, univerzitetni profesor pod diktatorskim režimom Augusta Pinocheta v Čilu. Bolsonaro je prav tako napovedal, da bodo velik delež ministrskih mest zasedli vojaški oficirji.
Da bo Bolsonaro v dobrih odnosih s sedanjo vlado Združenih držav Amerike, je tvitnil tudi ameriški predsednik Donald Trump, prav tako pa sta si predsednika trenutno blizu glede odnosa do Kitajske. Medtem ko ZDA z njo bije trgovinsko vojno, je Bolsonaro v kampanji izjavljal, da bo zmanjšal vpliv Kitajske v Braziliji, češ da ta slednjo kupuje. O tem, kaj pomeni izvolitev Bolsonara in brazilski obrat v desno za Latinsko Ameriko ter kakšne so manevrske možnosti za spremembo trgovinskih odnosov Brazilije s Kitajsko, pojasni sociolog in poznavalec Latinske amerike, James Petras.
Komad
Pozdravljeni nazaj v Južno hemsifero, kjer tokrat razpredamo o brazilskih volitvah. Kot smo že omenili, je novopečeni predsednik Bolsonaro najavljal, da bodo večino ministrskih mest zasedli visoki vojaški oficirji. Kot nam je pojasnil sogovornik, je med pogledom vojske in ekonomskim svetovalcem, ki zagovarja privatizacijo, konflikt, saj je vojska načeloma naklonjena bolj protekcionistični politiki. A prav tako je isto protislovje najti v brazilski vojski sami, saj je ta razcepljena na nacionalno in mednarodno krilo, katere zaveznik je ZDA. Komentira Alfredo Saad Filho.
Četudi še ni popolnoma jasno, katera struja bo prevladala pa podpora ostalih skupin zmagovalcu volitev nakazujejo na močno vlogo mednarodnega kapitala in imperialnih sil ZDA. Poleg ekonomskih svetovalcev čikaške šole je Bolsonaro prav tako sestankoval z ameriško lobistčno organizacijo Americas Society/Council of the Americas, ki jo je ustanovil David Rockefeller. Prav tako se je dal krstiti ter dobil podporo evangeličanske cerkve. Obenem pa je eden izmed javnih podpornikov Bolsonara Edir Macedo, evangeličanski vodja in lastnik ene največjih televizijskih mrež v Braziliji, ki formo svojih oddaj prevzema od neokonservativnega ameriškega kanala Fox News. O vlogi evangeličanske cerkve v Braziliji in njeni podpori Bolsonaru je spregovoril Saad Filho.
Bolsonarova kampanja je bližja neokonservativnim praksam tudi v uporabi socialnih omrežij. V maniri fenomena, ki je postal znan kot fake news ali lažne novice so nekateri uporabniki aplikacije Whatsapp, ki jo v Braziliji uporablja približno 120 od skupno 210 milijonov ljudi, prejemali in razširjali neresnične novice, predvsem o kandidatu Delavske stranke Haddadu. Te so segale od neresničnih videoposnetkov, ki so prikazovali domnevno pokvarjene volilne elektronske naprave, do informacije o tem, kako je Haddad kot župan mesta Sao Paulo v strategiji bojevanja zoper homofobijo šole opremil s stekleničkami za dojenčke, katerih cucelj naj bi bil v obliki penisa. Tako kot lažne novice pa ima tudi brazilski primer ekonomsko podstat. Brazilski časniki so namreč razkrili, da so štiri podjetja prodajala zasebne informacije in telefonske številke WhatsApp uporabnikov, sledi denarja pa segajo do skladov podjetnikov, ki so blizu Bolsonaru. S tem je Bolsonaro kupil podatke specifičnih skupin ljudi, kot so evangeličanski kristjani, ki jih je lahko naslavljal tekom kampanje.
Poleg podpore evangeličanske cerkve, bančne in agrarske elite, so Bolsonarove izjave povšeči orožarskim podjetjem. V prvem intervjuju po volitvah je namreč zatrdil, da bi bilo treba omehčati zakonske prepovedi nošenja orožja. O tem, kako se nova desnica razlikuje od sredinske, današnjo Južno hemisfero zaključuje Filho.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj