Ameriški umik

Ameriški predsednik Joe Biden je v sredo razgrnil svoj načrt za umik ameriških vojakov iz Afganistana. Zadnje čete naj bi Afganistan zapustile najkasneje na dvajseto obletnico dogodkov, ki so jih pripeljali pod Hindukuš, torej do 11. septembra 2021. Umik ameriških vojakov – trenutno jih je v Afganistanu 2500 – se bo začel 1. maja, torej na dan, ki ga je za dokončni umik napovedal Bidnov predhodnik Donald Trump in h kateremu so se ZDA zavezale tudi v pogajanjih s talibi.

Izjava

Jelena Bjelica iz raziskovalne organizacije Afghanistan Analysts Network povzame Bidnovo razlago septembrskega odhoda ameriške vojske in opomni, da je Biden že v času Obamove vlade zagovarjal čimprejšnji odhod ameriške vojske iz Afganistana.

Izjava

Izjava
Takole se je Biden 20. decembra 2019 zagovarjal na debati potencialnih demokratskih predsedniških kandidatov ob vprašanju novinarke, ali je Obamova administracija zavajala javnost glede učinkovitosti prisotnosti ameriških sil v Afganistanu. Malo pred to debato so bili namreč v Washington Postu objavljeni tajni dokumenti, ki kažejo, da so visoki vladni uradniki lagali o uspehih ameriške vojske pri stabiliziranju Afganistana in »skrivali dokaze, da v vojni ni več mogoče zmagati«.

Umik ameriških sil brez dodatnih pogojev pomeni nadaljevanje Trumpove politike. Sprememba je predvsem to, da se je datum premaknil za približno pol leta, s 1. maja na september, kar pomeni neupoštevanje dogovora, ki ga je s talibi in brez sodelovanja afganistanske vlade sklenil Trump. Thomas Rutting, prav tako iz organizacije Afghanistan Analysts Network.

Izjava

Ameriški dogovor s talibi je vključeval tudi tajne člene, ki verjetno vsaj delno razlagajo spremembo taktike talibov. Ti se namreč niso odrekli odmevnim bombnim napadom v mestih in napadom na ameriške sile.
 
Izjava

Ob vsem tem je bila afganistanska vlada, ki jo vodi Ašraf Gani, potisnjena v kot.

Izjava
Trenutna afganistanska vlada je nastala lani po dolgih pogajanjih med Ganijem in njegovnim političnim rivalom Abdulahom Abdulahom, ki je postal v vladi nominalno odgovoren za mirovne pogovore, vlogo mediatorja pa so prevzele ZDA. Bjelica predstavi močno odvisnost proračuna afganistanske vlade od Združenih držav Amerike.

Izjava

Varnostno situacijo v Afganistanu v zadnjem letu pomembno zaznamujejo atentati, katerih tarča so pogosto pomembni posamezniki v državni strukturi in civilni družbi.

Izjava

Kot izpostavlja Rutting, odgovornost za te napade pripisujejo talibom, česar pa ni vedno mogoče trditi z gotovostjo.

Izjava

Megla vojne je v Afganistanu lahko zelo gosta. Tudi vlada ima svoje milice in tajne oborožene enote, veliko Afganistancev pa njenim navedbam ne zaupa. Vlada je tudi pogosto notranje razklana. Talibom je na drugi strani uspelo ohraniti precej kohezivno strukturo.

Izjava
V Afganistanu še vedno delujejo tudi ostanki afganistanske veje Islamske države, ki pa je bila v veliki meri premagana.

Izjava

Poleg njih v Afganistanu deluje še večje število drugih lokalnih oboroženih skupin. Te niso resna grožnja za stabilnost vlade v Kabulu, a jih slednja velikokrat uporablja za pridobivanje simpatij na Zahodu, saj so tam označene za teroristične organizacije.
Izjava
Afganistanska vojska, ki so jo postavili na noge Američani, ti pa jo še vedno skoraj v celoti financirajo, je nastala iz nekdanjega Severnega zavezništva, koalicije, ki se je pred letom 2001 borila proti talibom. V zadnjih letih se je  njena etnična struktura sicer delno spremenila.

Izjava

Na razmere v Afganistanu so vedno močno vplivale tuje države. Z zmanjšano vlogo ZDA se sedaj odpira možnost za povečanje vpliva držav v regiji. Največkrat izpostavljajo Pakistan, ki ga Američani vedno radi obtožujejo, da za njihovim hrbtom podpira talibe. A v igri so tudi druge države.

Izjava

Mirovni proces bi se moral konec meseca nadaljevati v Turčiji. Ta konferenca je pred meseci obetala, da bo ena najpomembnejših v zadnjih letih. A verjetno je bolj kot ne padla v vodo, saj so po objavi ZDA, da bo njihova vojska ostala dlje kot do 1. maja, talibi objavili, da se je ne bodo udeležili.

Izjava
Z ZDA se umikajo tudi ostale vojaške sile NATA, med drugim Slovenija, ki ima v Afganistanu trenutno šest vojakov, v 17 letih pa je tu služilo več kot 1400 pripadnikov slovenske vojske. Eden od njih je bil tudi ranjen, in sicer v drugem izmed dveh spopadov, v katerih so bili udeleženi slovenski vojaki. Polkovnik Borut Cesar odgovori na vprašanje, ali ameriški umik iz Afganistana pomeni tudi umik slovenskih vojakov.

Izjava
Kar sama od sebe se ponuja primerjava z umikom Sovjetske zveze iz Afganistana leta 1989. ZDA sicer Afganistana ne zapuščajo tako izmučene in finančno izčrpane, a niso nič manj naveličane. Kultivator zaključuje Thomas Rutting.

Izjava