Bejžte, bejžte, Kurdi stran

Aktualno-politična novica
25. 12. 2020 - 17.00

V ponedeljek je turško prizivno sodišče po hitrem postopku brez možnosti pritožbe na 22-letno zaporno kazen obsodilo Leylo Güven, nekdanjo poslanko Ljudske demokratske stranke, krajše HDP. Nekdanji poslanki in vidni članici HDP so zaradi obtožb o podpori terorizma junija najprej odvzeli poslanski mandat in s tem poslansko imuniteto, v sodnem postopku pa so jo na podlagi enakih obtožb še obsodili na zaporno kazen. 

V zahodnih medijih sicer precej neprepoznavna kurdska politična figura je pozornost tovariških in aktivističnih organizacij pritegnila leta 2018, ko je med prvo zaporno kaznijo zaradi javnih kritik turške vojaške operacije Oljčna vejica šest mesecev gladovno stavkala. S stavko je želela doseči prekinitev izolacije kurdskega duhovnega vodje in vodje Kurdske delavske stranke, krajše PKK, Abdullaha Öcalana. Ta od leta 1999 v posebnem zaporu na otoku Imrali v Marmarskem morju služi doživljenjsko zaporno kazen zaradi tako imenovanega terorističnega delovanja in sodelovanja pri ustanovitvi PKK. Razloge za gladovno stavko pojasni Ercan Ayboğa, soavtor knjige Revolucija v Rožavi.

"Z gladovno stavko je začela v obdobju, ko je bilo represije nad [turškimi Kurdi, op.a.] največ. Leto 2018 je bilo zelo težavno leto, bilo je na tisoče političnih zapornikov. Leta 2019 se je začel nov val protestov in oblasti so jo izpustile. Takrat je nehala z gladovno stavko, a ni želela biti izpuščena, dokler ne bi dosegla prekinitve izolacije [Abdullaha Öcalana, op.a.]. Veliko ljudi se je takrat pridružilo njeni protestni akciji in oblasti so se zbale večjih neredov. Takrat so odvetnikom Öcalana dovolili, da stopijo z njim v stik. Prav on jo je na drugem sestanku s svojimi odvetniki pozval naj gladovno stavko prekine, saj je dosegla svoj namen. Pozval jo je naj zaščiti svoje življenje. Ona je oseba, ki je pripravljena protestirati a toliko časa, da ostane živa."

Leyla Güven je v Turčiji politično aktivna od leta 1994 in precej opazna figura kurdskega političnega boja. Prvič je bila zaprta že leta 2009. Njeno zaporniško pot pojasni Fayik Yagizay, predstavnik stranke HDP pri evropskih institucijah. 

Izjava

Güven pa ni edina političarka HDP, ki trenutno prestaja zaporno kazen. Po propadlem državnem udaru jeseni leta 2016 so na podlagi obtožb o podpori PKK, ki je v Turčiji označena za teroristično organizacijo, na zaporno kazen obsodili soustanovitelja HDP Selahattina Demirtaşa in Figen Yüksekdağ. Njuni zagovorniki obsodbo že več let izpodbijajo na Evropskem sodišču za človekove pravice, ki je lani Turčiji naložilo, naj Selahattina Demirtaşa izpusti iz zapora. Ta je seveda preveč pomemben glas upora in ostaja za zapahi. 

Izjava

HDP protesti
O zamenjavah kurdskih županov s strani turške vlade
 / 19. 11. 2019

Stranka HDP je sicer po mnenju sogovornikov trenutno edina prava opozicija Erdoganovi stranki AKP. Na zadnjih volitvah leta 2018 je izboljšala svoj rezultat z 10 na 13 odstotkov in ima v turškem parlamentu 80 poslancev. Njen program presega etične delitve v smeri socialnega liberalizma. Prav zaradi tega in presenetljivih uspehov je vztrajno tarča Erdoğanovega režima. Ta je v zadnjih petih letih odstopil od mirovnega procesa z Delavsko stranko Kurdistana in sistematično izvaja državno prisilo nad kurdskim prebivalstvom ter njegovimi političnimi predstavniki. Samo lani pozimi je centralna oblast tako odstavila več kot 50 županov HDP predvsem v jugovzhodnem, pretežno kurdskem delu države.

Izjava

HDP
15 poslancev HDP z nalogom za aretacijo, 9 zaprtih, med njimi oba voditelja
 / 7. 11. 2016

Najbolj vneti politični nasprotniki HDP so poslanci iz vrst skrajno desne Stranke nacionalističnega gibanja, krajše MHP, ki skupaj z Erdoğanovo stranko za pravičnost in razvoj tvorijo koalicijo. Devlet Bahçeli, poslanec MHP, je tako prejšnji četrtek ob skorajšnji napovedi razglasitve razsodbe Leyle Güven napovedal, da si bo njihova stranka prizadevala za popolno ukinitev “stranke podpornikov teroristov in agresije”. Yagizay pojasnjuje, zakaj so tak trn v peti vladajočim.

Izjava

Ob tem Erdoğanov režim na nesomišljenike tudi izdatno politično pritiska. Zgolj ta teden je Turčija predstavila osnutek zakona za boj proti pranju denarja. Ta je bil sprejet, ker je Turčiji grozilo, da bo uvrščena na črno listo pariške agencije za spremljanje držav, v katerih se dogaja mednarodno pranje denarja. Osnutek zakona skriva podzakonske akte, ki bi državi omogočili arbitrarno imenovanje in nameščanje njenih zaupnikov v nevladnih organizacijah, prekinitev njihovih dejavnosti in zaseg premoženja.

Izjava

Evropa pri vsem skupaj seveda igra dvojno vlogo. Na eni strani evropske pravne institucije ustvarjajo političen pritisk na Erdoğana, na drugi strani pa ima Evropa s Turčijo sklenjene pomembne trgovinske sporazume, od prodaje orožja do odkupa energentov. Spomnimo, da so leta 2019 na omejitev uvoza orožja Turčiji pristale Nemčija, Francija, Nizozemska, Belgija in Italija. Prav slednja pa je bila isto leto največja evropska izvoznica orožja v Turčijo. Države članice Evropske unije so samo leta 2018 v Turčijo izvozile za približno 45 milijonov evrov vrednega orožja. A Yagizay opozarja, da v zadnjem obdobju resnejših sankcij od Evrope ne moremo pričakovati. 

Skorajšnji zlom turškega gospodarstva
 / 13. 11. 2020

Izjava

Turčija sama pa se ob tem prav tako sooča z inflacijo in upočasnjenim gospodarstvom.

Izjava

Leyla Güven bo tako kljub protestom v Turčiji, pismom podpore in peticijam iz Evrope in sveta ostala za zapahi in postala zgolj še en idol naroda brez države. Naroda, ki ga njen mnogo večji in močnejši brat na vsak način skuša utišati, izničiti in izbrisati.

Izjava

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness