Državni udarec demokraciji v Mjanmaru

Aktualno-politična novica
5. 2. 2021 - 17.00

Državni udar je ponavadi redek dogodek, ampak ne v Mjanmaru, kjer je vojska v ponedeljek izvedla že tretjega od leta 1962. Mjanmarska vojska je odstranila nedavno izvoljeno vlado tako, da je aretirala predsednika države Vina Mjinta in Aung San Su Či, dejansko voditeljico vlade. Aretirali so tudi druge ministre in politične voditelje na dan, ko bi se moral na ustanovni seji sestati nov državni parlament. Kot razlog so navedli nepotrjene obtožbe o volilni goljufiji na parlamentarnih volitvah. Na novembrskih volitvah je namreč stranka Aung San Su Či, Nacionalna liga za demokracijo, še presegla svoj volilni rezultat iz leta 2015, medtem ko je opozicijska stranka, ki podpira še večji vpliv vojske v državi, močno izgubila.

Vojska nadzoruje največji mesti, Nepjido in Jagon. Uvedla je policijsko uro in prevzela nadzor nad komunikacijami znotraj države. Zaprtih je namreč večino omrežij mobilne telefonije, pojavljajo se motnje na internetu. Vojska je razglasila eno leto trajajoče izredne razmere, po katerih obljubljajo volitve. Obljubljajo, da bo zmagovalec prihajajočih volitev tudi v resnici prevzel oblast. 

Ustvarjanje večjih napetosti med vojsko in civilno vlado je nastalo zaradi domnevnih prevar na novembrskih volitvah. Vojska namreč ne priznava z lahkoto pridobljene volilne zmage Narodne lige za demokracijo, krajše NLD. Ta je pridobila večino glasov, dovolj za sestavo vlade, brez potrebe po opozicijskih strankah. Vojska je trdila, da je ob tako veliki podpori NLD preprosto nemogoče, da bi bil to rezultat poštenih volitev. Trdili so, da je bilo več deset milijonov glasovnic ponarejenih, ter zahtevali vpogled v volilne sezname. Volilna komisija je zahtevo zavrnila, prav tako tudi pritožbe nad prevarami na volitvah. Vojaški poveljnik Mjanmara Min Aung Hlaing, sedanji vodilni državnik, je že pred državnim udarom napovedal možnost ukinitve ustave iz leta 2008.

Felix Heiduk iz nemškega Inštituta za mednarodna in varnostna vprašanja v Berlinu predstavi ureditev oblasti pred državnim udarom. V ospredje postavlja pooblastila vojske.

Izjava

Michael Vatikiotis, novinar in strokovnjak za jugovzhodno Azijo iz Centra za humanitarni dialog, razloži, da je bila vojska kljub visokim pooblastilom, ki so ji bili zagotovljeni s sprejetjem ustave leta 2008, nezadovoljna z razmerjem moči med njo in civilno vlado.

Izjava

Vatikiotis pojasni več vzrokov napetosti med vodstvom vojske in novoizvoljeno vlado.

Izjava

Vojska je zdaj v državi vzpostavila izredne razmere, na oblasti pa namerava ostati eno leto, do naslednjih demokratičnih volitev.

Izjava

Vatikiotis o morebitnem osebnem vzroku glavnega poveljnika mjanmarske vojske Hlainga za sprožitev državnega udara.

Izjava

Aye Chan Naing pojasni, kako vojska namerava izkoristiti razglasitev izrednih razmer, in opozarja, da podcenjuje dejstvo, da je Aung San Su Či med ljudmi zelo priljubljena.

Izjava

Rohingya
Ljudstvo Rohingya v Mjanmaru dočakalo prvo zunanjo preiskavo glede kršenja človekovih pravic
 / 6. 9. 2016

Felix Heiduk se ne strinja s tem, da je namen vojske spremeniti ustavo, saj ji je trenutna ureditev naklonjena. 

Izjava

Naing je bil ob državnem udaru presenečen, saj se mu zdi poteza zgrešena. Vojska je vendarle imela udoben položaj in veliko privilegijev, poleg tega jih je Su Či često branila oziroma opravičevala njihova dejanja. Aung San Su Či kot nobelova nagrajenka za mir je bila v tujini mnogokrat kritizirana zaradi svoje izredno mile kritike vojaških zločinov nad ljudstvom Rohinga. Naing o zgrešenosti vojskine poteze. 

Izjava

O dolgoletnem in nemajhnem pregoni muslimanske manjšine Rohingya
 / 1. 9. 2017

Felix Heiduk kritično o domnevni demokratizaciji države, ki naj bi jo izvedla San Su Či.

Izjava

Naing izpostavi, da bo sedaj vojska tista, ki jo bodo ljudje krivili, če ne bo obvladovala pandemije in ekonomije.

Izjava

Vojska je Aung San Su Či zaprla v njen dom. Da bi se njena aretacija zdela legitimna, so jo obtožili, da ima uvožene ilegalne walkie-talkieje iz tujine. Doma izredno priljubljena političarka je ljudi pozvala k protestom. Nacionalna liga za demokracijo je potrdila njene besede: "Ljudi pozivam, naj udara ne sprejmejo, naj odgovorijo in z vsem srcem protestirajo proti vojaškemu udaru." Včeraj se je nekaj protestov že zgodilo. Uspeh Nacionalne lige za demokracijo temelji predvsem na priljubljenosti njene voditeljice. Mnogi jo vidijo kot simbol bolj demokratične prihodnosti. 

Vatikiotis o njeni simbolni moči ter trmasti osebnosti, ki sta ji prinesli volilno zmago.

Izjava

Politična pot Aung San Su Či je bila bistveno zaznamovana z njenim disidentstvom. Še posebno v Evropi je dobila skoraj svetniški sloves kot enoznačni moralni protipol vojske. Kasneje se je izkazala za precej bolj makiavelistično političarko. Felix Heiduk opiše njeno politično pot. 

Izjava

Nasprotniki državljanskega udara so se organizirali na družbenih omrežjih, eno vodilnih je bil Facebook. Prav zato so vojaške oblasti telekomunikacijskim omrežjem odredile blokado tega omrežja. Podjetje Facebook je potrdilo, da imajo nekateri v Mjanmaru moten dostop do njihove platforme, in oblasti pozvalo, naj ljudem omogočijo nemoten dostop.

Včeraj so tako potekali prvi protesti. Protestniki so zahtevali ponovno vzpostavitev demokratično izvoljene vlade. Vatikiotis o možnih protestih in njihovem zatiranju.

Izjava

Na protestih nasprotnikov vojaškega udara so bile aretirane vsaj tri osebe in že vsaj 130 uradnikov in politikov, za katere ni znano, kje jih zadržujejo. V glavnem mestu Nepjido se je včeraj zbralo tudi več sto podpornikov vojske in državnega udara. Ti so sporočali, da izdajalci naroda, ki so odvisni od drugih držav, niso zaželeni.

Gibanje državne nepokorščine je sporočilo, da zavračajo spoštovanje nelegitimnega vojaškega režima, in da bodo upoštevali zgolj navodila demokratično izvoljene vlade. Prosili so tudi za pomoč iz tujine, glede mjanmarskega dogajanja pa so že v ponedeljek z vsega sveta prihajale obsodbe udara ter pozivi k izpustitvi vseh priprtih in ponovni vzpostavitvi demokracije. Med prvimi so se odzvale Združene države Amerike, ki so med drugim napovedale ukrepanje proti odgovornim. Dogajanje v Mjanmaru so v imenu Evropske unije obsodili predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednik Evropskega sveta Charles Michael in zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell. A vprašanje je, ali bodo države dejansko sprejele večje ukrepe proti novemu vodstvu. 

Vojaški poveljnik Hlaing je po prevzemu oblasti zatrdil, da je “vojaški udar prvi trdni korak na poti k demokraciji, ki ustreza dejanski situaciji v Mjanmaru”. Tolikšen sarkazem menda ne potrebuje komentarja. No, dejstvo je, da je sedanja oblast že soočena z nezadovoljstvom in odporom ljudi, med katerimi jim je popularnost skozi leta nenehno upadala. Poleg vse dosedanje moči pa imajo sedaj še odgovornost, da dejansko uspešno vodijo državo in sodelujejo z drugimi državami.

 

Kultivirali sta vajenka Sara in Gea. 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

Kaj pa genocid?

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness