Greš u Afrin, gaziš te Kurde, ...
Turčija v preteklem tednu rožlja z orožjem na severozahodni meji Sirije. Že od sobote turške sile iz province Hataj sporadično obstreljujejo regijo Afrin, danes pa naj bi obstreljevanje postalo stalnica. Turške oblasti trdijo, da gre za začetek vojaške operacije, katere namen je eliminirati kurdsko tako zvano teroristično grožnjo. Kurdske oborožene sile obvladujejo regijo vse od leta 2012, ko se je od tam umaknila uradna sirska vojska. Turke je še izdatno razjezila odločitev političnega vrha Združenih držav Amerike, da bodo pripadniki ameriške vojske na vzhodu Sirije na meji s Turčijo in Irakom izučili 30 tisoč graničarjev. Na napoved turških vpadov se je odzvala tudi sirska vlada, ki trdi, da se bo odzvala na vsako agresijo. Yossi Mekelberg iz možganskega trusta Chatham House trdi, da agresija de facto že traja.
Turčija že povečuje vojaško prisotnost na meji s severozahodom Sirije. Tam pospešeno kopiči oklepnike, bombnike in drugo vojaško opremo. Turčiji namreč ne odgovarja, da si bodo turški Kurdi in bolj oboroženi sirski Kurdi na “duhvat ruke”. Pojasni Kristian Brakel iz Nemškega sveta za zunanje zadeve.
Načrt Združenih držav, da izuri 30 tisoč borcev za obrambo meje, je, kot rečeno, še prililo olje na ogenj. Odnos med dvema članicama zveze NATO, Turčijo in ZDA, je tako le še bolj kompliciran.
Nova mejna straža naj bi poskrbela predvsem za to, da borci Islamske države ne bi odhajali iz Sirije, po drugi strani pa bi vojska zagotavljala vsaj neko minimalno prisotnost Združenih držav v regiji.
Ena največjih ugank je reakcija Rusije. Rusija je zaveznica vlade Bašarja al-Asada, delno vojaško podpira Kurde, poleg tega pa si je vse bližje s Turčijo. Njen odziv tako utegne biti odločilen za morebitno vojaško invazijo Turčije.
Neuradni viri blizu Turčije sicer danes poročajo o umiku ruskih vojaških opazovalcev iz Afrina. Slednje se sklada s špekulacijami Brakla, da naj Rusija ne bi ovirala turške intervencije.
Mekelberg se s tem nestrinja. Poudarja, da mora biti Rusija tako rekoč prijazna do vseh.
Jasno je svoje mnenje že izrazila uradna sirska oblast. Ta pravi, da bo sestrelila vsako turško letalo, ki bo prišlo v sirski zračni prostor. Mekelberg pod vprašaj postavlja njihovo vojaško pripravljenost upreti se tovrstnim posegom.
Kurdi in Asad so v tem konkretnem primeru na istem bregu. Kaj to pomeni za nadaljnje odnose med tema dvema političnima entitetama?
V pregovornem marmeladnem kozarcu so tudi iranski prsti. Slednji si ne želi močne kurdske skupnosti, obenem pa s Turčijo tekmuje za položaj regionalne sile.
O nadaljnjem razpletu sirske državljanske vojne bo morda več znanega konec meseca, ko naj bi v Sočiju potekala mirovna konferenca. Slednjo podpirata tako Turčija kot tudi Iran, seznam udeležencev pa pričakovano še ni zaključen.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj