Klub K4 zapira svoja vrata - za zmeri?

Klub K4 zapira svoja vrata - za zmeri?

Aktualno-politična novica
8. 3. 2013 - 17.00

Novo vodstvo Zavoda K6/4 je javnost v sredo obvestilo o začasnem zaprtju kluba k4, saj, da druge poti za finančno sanacijo zavoda ne vidijo. Neuradno naj bi se rdeča številka gibala okoli 400.000 evrov. Glede nedavnega dogajanja okrog zavoda k6/4 v okviru katerega sicer delujejo še Galerija Kapelica, Kiberpipa in kavarna Metropol omenimo, da je svet zavoda lansko poletje izdal razpis za novega direktorja zavoda, saj je dotedanjemu direktorju, Milošu Krajncu, mandat potekel. Na razpis se je prijavilo pet kandidatov, med njimi ni bilo Krajnca, za edinega ustreznega pa se je prepoznalo Aleša Logarja, nekdanjega funkcionarja pri Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani. Na svetu zavoda ni dobil dovolj glasov, razpis se je ponovil, nanj pa sta se odzvala dva kandidata, med njima ponovno Aleš Logar. Tokrat je bil potrjen in sredi februarja tudi nastopil funkcijo direktorja Zavoda k6/4. Omenimo, da je bil imenovan zatem, ko se je sestava zavoda spremenila. Z volitvami in novim vodstvom na Študentski organizaciji je ta v svet zavoda imenovala nova člana, ki v njemu predstavljata interes ustanovitelja, torej Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Novo vodstvo je malodane skozi noč med drugimi odpustilo računovodjo zavoda, natakarje v kavarni Metropol, pr-ovko kluba k4 in naredilo rošado glede skrbnika za gostinstvo v 4-ki. Poleg Aleša Logarja sta del nove ekipe tudi Alan Nikola Rajkovič, prav tako nekdanji študenski funkcionar, ki naj bi vodil klub in v njem skrbel za pijačo ter Milan Gregorn, ki je imenovan na mesto programskega vodje kluba K4. 

Več v pogovoru z Dino Laličem, donedavnega koordinatorjem programskega sveta K4, Aldo Ivančičem, enem od osrednjih akterjev na alternativni sceni v osemdesetih in Juretom Potokarjem, ki je bil koordinator programov Centra interesnih dejavnosti mladih v času, ko se je klub legaliziral. 

Zadnji dogodek Kluba K4 v režiji odhajajoče ekipe, Gumitwista, Lost Tapes in Radia Študent se bo zgodil 15. marca, ko bosta prizorišče obiskala nizozemski acid house prvak Legowelt, norveški DIY pustolovec DJ Sotofett in domači acid live trio Niplodok.

Posnetki legendarnega dogodka v K4, leta 1989. Dr. Voice for prezident, TRPDG.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

"Spet naši drugi viri zatrjujejo, da novo vodstvo izvršuje direktive ekonomske struje ŠOU (Povezani), ki se ji gre le za dobiček in je pred časom poskušala prevzeti tudi Radio Študent." Celotna novica: http://www.zurnal24.si/boj-za-zaprtimi-vrati-clanek-184383.

To, da so Povezani poskušali prevzeti RŠ ni povsem točno, vendar o tem, da gojijo ambicije, da bi zaprli oz. spremenili tudi RŠ, ni nikakršnega dvoma. Saj so ga celo dali v svoj volilni program, zadnja točka: Narediti RŠ bolj prepoznavnim. Ha, le kako? Prvo ga je treba finančno izčrpati, tako kot 4ko (to leto je tako RŠ dobili 30.000 evrov manj kot lani), potem razglasiti njegovo nerentabilnost in zaprti ter ga potem komercializirati/privatizirati. Tako je to preprosto ...

Spomnimo se samo teksta iz 'anonimnega' biltena iz volilne kampanje Povezanih, ki povsem neutemeljeno kritizira delo zavodov, pri čemer seveda častno mesto zasedata K4 in RŠ:
http://www.facebook.com/photo.php?fbid=10151931729555931&set=a.101519317...

Ko bo 4ka "spedenana", potem ostane le RŠ ... Tega jim seveda ne smemo in ne bomo dovolili, tako kot ne smemo dovoliti tisto, kar nameravajo narediti s klubom. K4 je morda v lasti ŠOU, ni pa njegova last! Niso zavosi ŠOU, med katerimi so nekateri obstajali še preden je obstajal ŠOU, dediščina teh novih "ekonomistov", pa da delajo z njimi kar im pade na pamet. K4 je namreč kulturna institucijo zgodovinskega in javnega značaja, in je treba sprožiti širšo iniciativo ter zagotoviti (tudi pravno-formalno), da tako tudi ostane.

Namreč, če so namere novega vodstva dobre in če je vse tako kot pravijo, le zakaj potem zavračajo pogovore z mediji? Ali se morda bojijo tistega, da nekako ne izvemo to, kar že ptički na vejah že nekaj časa čivkajo (da se bo zgodilo)? Komercializacija, čiv čiv, morda celo privatizacija kluba ...

"Novo vodstvo (svet Zavoda K6/4, ki ga sestavljata tudi direktor Aleš Logar in piarovka Katarina Košak, oba bivša študentska funkcionarja) pa ima vsaj eno sporno povezavo – ena od članic sveta Marina Rajković je namreč soproga novega vodje šanka K4 Alena Nikole Rajkovića, ki je prej sicer organiziral dogodke, kot je bila Balkanjada na Gospodarskem razstavišču. Svetovalec novega direktorja Logarja pa naj bi bil “stric iz ozadja” oziroma glavni protagonist ekonomske linije ŠOU in nekdanji študentski poslanec Uroš Novak."
http://www.zurnal24.si/boj-za-zaprtimi-vrati-clanek-184383

V Delu pa pravijo takole:

"Aleš Logar, novi direktor zavoda, ima izkušnje, pravijo na ŠOU v Ljubljani. Da je vodil koroški mladinski klub, so ga pohvalili. Šestindvajsetletnik, ki je prevzel zavod, pod katerega poleg K4 spadajo še galerija Kapelica, kavarna Metropol in Kiberpipa, je odločen, da bo klub (in zavod) spravil nazaj na zeleno vejo, kjer se bosta odslej cedila med in mleko. A s kakšno glasbeno podlago prihaja k nam ta sprememba? S kakšno zavestjo? Kakšno je ozadje? In kako bodo do medu in mleka sploh prišli?

Morda imajo nekaj malega zraven sponzorske majice z napisom Collegiuma, ki naj bi jih po novem nosili (novi) natakarji v klubu. Informacija ni preverjena, zato me ne držite za besedo. Morda bo finančno injekcijo klubu dal nov program, ki ga odgovorni za zdaj še skrivajo in ki bo poleg nekih novih didžejev ponujal še akcijo na tekilo?

Kdo se bo boril za štirko, to je v resnici edino pomembno vprašanje."

http://www.delo.si/mnenja/kolumne/k4-klub-mnogo-mladosti.html

rewind in 2011... Vodenje koroškega mladinskega kulturnega centra Kompleks je nedavno prevzel Aleš Logar, ki namerava s svojo ekipo oživiti dogajanje v ravenskem centru, potem ko je njegova dejavnost z izjemo redkih prireditev po začetnem zagonu v zadnjem obdobju skoraj povsem zamrla. Mladi ekonomist s Prevalj bo skupaj s programskim vodjem Miho Kadišem in na novo vzpostavljenim programskim svetom ter s sodelavko za promocijo Katjo Žunec v deloma prenovljene prostore na Čečovju vnesel raznovrstne vsebine, s katerimi si bodo prizadevali pritegniti več obiskovalcev in vzpostaviti pomemben prostor družbenega in družabnega dogajanja ... now fast forward ...

Kockice se počasi sestavljajo. Torej imamo:

1) novega direktorja Zavoda K4/6 Aleša Logarja, ki je vodil koroškega mladinskega kulturnega centra Kompleks (tukaj program ... http://www.kompleks.it/arhiv/)

2) novega programskega vodjo Milana Gregorna, "Magnificovega dolgletnega partnerja, ki poleg Roberta Pešuta dela še za skupino Sestre, Schatzija in zasedbo Šukar." (http://a1.ec-images.myspacecdn.com/images01/41/b112a401e08e81b0878c78c90...)

3) novega vodjo šanka, ki se zaposlenim predstavlja kot vodja kluba (kar je logično, glede na to, da je za njih šank=klub) Alena Nikolo Rajkovića, ki je organiziral Balkanjado in ki trenutno na coveru svojega FB profila (Alen Rac) ima reklamo za jutrašnji dogodek v Cirkusu (tudi Collegium tam ne manjka) http://shrani.si/f/10/tH/3SkDo2vJ/alennikola.png " Ta je javnosti morda bolj znan kot nekdanji minister za obštudijske dejavnosti ljubljanske ŠOU, ki je leta 2011 predčasno odstopil. Takrat so se namreč razširili namigi, da sploh nima statusa študenta. Rajković je odstopil »zaradi osebnih razlogov«, v odstopni izjavi pa zapisal, da se »opravičuje za povzročene težave«. " http://www.zurnal24.si/opravicujem-se-za-tezave-clanek-108319

4) novo članico sveta Marino Rajkovič, ki je soproga vodje šanka/kluba Alena Nikole Rajkovića, ki pa je v svet imenovana na 2. izredni seji predsedstva ŠOU 24. decembra 2012, in sicer kot "ugleden predstavnik javnosti v Republiki Sloveniji na področju umetnosti in kulturnih dejavnosti:" (pri čemer Google o tej uglednosti ne ve nič), s čemer je najverjetneje tudi omogočeno, da se Aleša Logarja izbere za direktorja zavoda v drugem poskusu. (zapisnik najdete na spletu v PDF formatu)

5) in po vsej verjetnosti še starega "svetovalca" novega direktorja zavoda, ti. "študentskega botra" oz. sive eminence skupine Povezani Uroša Novaka.

Če vse torej seštejemo izpade 1+1+1+1+1= ALO UZBUNA!

In imamo Aleša Logarja, ki je bil športni referent v Slovenski demokratski mladini: http://sphotos-d.ak.fbcdn.net/hphotos-ak-snc7/598691_10151481071167002_2... Od športnega referenta SDM Celje, prek vodje koroškega mladinskega centra, do direktorja ljubljasnkega zavoda v pičlih treh letih, ni slaba karierica, ni kaj.

RŠ pazi se, we are comin ;)

Ljubljana ni Prevalje. "One of my niggas gonna get two niggas, two of my niggas gonna get four niggas, four of my niggas gonna get more niggas... "

You muthafuckas better mob up.

Dol s pickam k so kradl denar.
Folku niso placal iz leta 2008

Prov je, da grejo najprej ODGOVORNI dol. Kdo pa je kriv za 400k minusa?

Ne klobasaj. 4ka ni nikoli mogla pridelati 400k minusa. Minus sicer ziher obstaja, to pa zaradi slabega vodenja med 2010-2012 in pa predvsem zato ker je ŠOU zavodu K6/4 dvognil najemnino za K4 in ostale prostore, torej so sedaj dolžni samemu sebi. kako prikladno za argumentatico o minusu, zaprtju kluba in privatizaciji...

A lahko prosim že nek aktivistični novinar (ala S. Gačić, E. Valenčič ali kaj podobnega) ali filmar naredi raziskavo o vseh finančnih debaklih, mahinacijah in prikrivanjih in leta trajaoči kraji študentskega denarja v okviru ŠOU ... materiala je neskončno ... tudi priče se bodo našle ... naj nekdo, ki je sposoben že enkrat dokumentira ta zločin in naj se že enkrat razpusti to kleptomansko ničvredno in ničemur smotrnemu koristno organizacijo in naj se oblikuje nova, z več mehanizmi nadzora, ki bo dejansko morala odgovarjati kam se prerazporeja denar. ŠOU je dejansko vse bolj podobna Cerkvi kot instituciji, že zdavnaj je izgubila svoj prvotni namen, ima svojo hierarhijo, nihče ji nič ne more in nikomur ji ni treba zares odgovarjati ...

word!

Zapret Miloša in stale ki so kradli študentski denar. Ravnotako pa v zapor vse ki to še kar podpirajo, glede na že znana dejstva. Marš napolje!

ne klobasaj in ne preklinjaj, zdaj je za vse miloš kriv, nihče drug tuki nima masla na glavi ... vsi bomo šli v zapor, samo vi šupki boste ostali v diskoteki z jegrom in lažnim koukom, ker vi ne kradete študentski denar.., neče moči ove noči.. gotofi ste!

Kaj ste vsi tok zagamani. Dejmo bit konstruktivni, pa spodbujat novo vodstvo in jih usmerit v pravo smer, ne pa, da iščemo koliko ima kdo masla na glavi.
In nevem zakaj si zatiskamo oči, prejšnje vodstvo ni bilo dobro, če bi bilo tako dobro, potem ne vem zakaj toliko neporavnanih dolgov, tako do podjetij, kot, do ljudi, ki so dejansko zaslužni da je štirka štirka, s tem mislim DJ-e, VJ-e itd.
Dajmo omogočit novim, da se izkažejo. Konec koncev je naš cilj, da k4 ostane, in kolikor slišim se novo vodstvo trudi, da bo temu tako. Bodmo mal pozitivni...k4 za zmer!

Tako slabo zamaskiran piar pa spet ne.

'K4 za zmeri' ti očitno dojemaš klub K4 preveč dobesedno. K4 ni več K4 če se v njem izvaja cirkusantski program. Potem je K4 samo še po imenu.
Ker K4 je veliko več kot le objekt z naslovom in imenom.
Novo vodstvo pa si žal ne želi spodbude, ima svojo vizijo...
Naš cilj je, da 4ka ostane, ampak v alternativnem duhu, kot je bila do zdej. Če ne to ni več 4ka, neglede na to, da ostane odprta...

https://www.facebook.com/events/435564879853685/

g. Košakova, ni treba izbrisati, sem že naredil screen shot.

 

"MM" ne bi se čisto strinjal. Sej se še ne izvaja v njem cirkusantski program, srčno upam, da se nikoli ne bo.
Se čisto zavedam da je K4 veliko več kot le objekt in ime, dejansko je artefakt kulture, ampak mislim da to vsi userji dobro vemo.
Ampak kljub vsemu bi jst vseen raje počaku, da vidimo kaj bodo novi storili, ker vnaprej špekulirat je malo za lase privlečeno.
Dejmo jim možnost, ne bodo prvi, ki jim bo štirka dala možnost, da se dokažejo, pa če ne bo kar bi si želeli, lahko nato naredimo čisto utemeljeno in legalno udar.
Saj se ni treba strinjat z mano, pa lahko govorite da je slabo zamaskiran piar... mi je malo mar za to. Ljudje smo različni, eni dajemo možnosti, drugi pač ne.

"MICHAEL C. JUMIC" to je nekak blo še v prejšnem vodstvu.

Se opravičujem. Šlo je za najem prostora in ni bil oglaševan v uradnih kanalih K4.

"Izjava bivšega direktorja Zavoda K6/4

Ljubljana, 12.3.2013

Zaradi nadaljevanja širjenja neresnic, blatenja mojega dela in dela posameznikov, ki so ob prihodu novega vodstva Zavoda K6/4 bili prisiljeni zapustiti zavod in prenehati opravljati svoje delovne naloge sem pripravil daljšo izjavo s katero želim širši javnosti predstaviti dejansko stanje in delovne pogoje v katerih je zavod K6/4 deloval zadnja leta. S tem tudi še enkrat ostro zavračam vse očitke s strani novega vodstva zavoda kot tudi predsedstva ŠOU v Ljubljani.

 

Zgodovinski pogled na dogodke, ki so močno vplivali na poslovanje zavoda

(stran 2)

Kratek pregled dosežkov zavoda

(stran 8)

Odgovor na zavajanja glede finančne situacije na zavodu k6/4

(stran 11)

Sporno imenovanje novega vodstva zavoda

(stran 13)

Dogajanje za zaprtimi vrati zavoda K6/4

(stran 15)

Javni poziv

(stran 17)

 

Zgodovinski pogled na dogodke, ki so močno vplivali na poslovanje zavoda

Zavod K6/4 je bil ustanovljen leta 2000, v pravnem prometu je pričel delovati leta 2001, njegov prvotni naziv je bil Študentski kulturni center in se je kasneje zaradi pritožbe druge pravne osebe preimenoval v Zavod za študentske kulturne dejavnosti študentske organizacije Univerze v Ljubljani in Zveze študentskih klubov Slovenije, skrajšano ime Zavod K6/4. Kot je možno razbrati že iz samega naziva zavoda, sta bila prvotno ustanovitelja zavoda ŠOU v Ljubljani in Zveza ŠKIS.

V skladu z dogovorom med ŠOU v Ljubljani in takratnim vodstvom zavoda, je zavod pod svoje okrilje vzel projekte, ki jih je pred njegovo ustanovitvijo izvajal resor za kulturo na ŠOU v Ljubljani. ŠOU v Ljubljani je na novi zavod prenesel projekte: Klub K4, Galerijo Kapelico, Festival Break, Plesni studio Intakt, Študentski kino ter TechArt, ter kot ustanoviteljski vložek prenesel na zavod osnovna sredstva, ki so se nahajala v prostorih, kjer so se izvajali omenjeni projekti.

Leta 2000 je proračun resorja za kulturo na ŠOU v Ljubljani znašal 481.171,00€. Ob prenosu omenjenih projektov na zavod v letu 2001 je ŠOU zavodu namenil 235.422€ sredstev ter z najemno pogodbo zagotovil kritje stroškov za prostore v katerih so se izvajali omenjeni projekti.

Leta 2001 je zavod zagnal projekt Kiberpipa in v Klubu K4 v sezoni imenovani »restart« spremenil takratno programsko strukturo ter usmeril Klub K4 v elektronsko glasbo, ki takrat še ni imela tako široke publike kot jo ima danes. V naslednjih letih se je zavod že soočal z manjšimi finančnimi težavami predvsem na račun »slabega poslovanja« kluba k4, vendar je potrebno izpostaviti, da je bila to logična posledica korenite spremembe programske usmeritve kluba in uvajanja novih glasbenih smernic ob številčno skromni publiki. V prihajajočih letih sta se od zavoda poslovila tudi projekta Plesni studio Intakt ter Študentski kino, ki sta nadaljevala samostojno pot. Projekt Techart pa je bil spremenjen v tehnično službo zavoda, ki je izvajala podporo projektom zavoda ter izvajala organizacijo in tehnično podporo zunanjih prireditev.

Leta 2003 je zavod zakupil znamko festival Rock Otočec in prevzel organizacijo festivala. Kljub dobri organizaciji ter izvedbi festivala je bila nadgradnja festivala in količina programa prevelika za okvir, ki ga je ponujala premalo številčna publika festivala. Predvsem finančno zahteven program in slabo vreme sta botrovala veliki finančni izgubi, ki jo je utrpel zavod z izvedbo tega festivala. Po zaključenem festivalu Rock Otočec je bilanca projekta izkazovala presežek odhodkov na prihodki v višini 117.000€. Zaradi tega je ob koncu leta na nivoju zavoda nastal primankljaj v višini cca 70.000€. Tedanje vodstvo je v okviru predstavitve finančnega načrta za leto 2004 pripravilo tudi sanacijski načrt nastale situacije. Pri reševanju nastale situacije je tedanje vodstvo izpostavilo predvsem možnost solastništva podjetja, katerega poglavitna dejavnost je organiziranje prireditve, koncertov ter tehnična podpora različnim prireditvam. Novo nastalo podjetje bi tako lahko upravljalo tudi s tehniko zavoda, ki bi v kombinaciji z ostalo opremo, dejansko lahko postala konkurenčna na trgu in tako prinašala nujno potrebna fiinančna sredstva za potrebe sanacije finančne situacije na zavodu. ŠOU v Ljubljani je kljub seznanitvi z nastalo situacijo zavodu odrekel pomoč v obliki dodatnih finančnih sredstev kot tudi zavodu ni izdal soglasja za ustanovitev/solastništvo pri omenjenem podjetju. V letih 2004 in 2005 je zavod uspel predvsem na podlagi velikega odrekanja ekip in posameznikov ter ostalih projektov zavoda v večini sanirati nastale dolgove v letu 2003.

Leta 2005 je zavodu in tedanji ekipi Kluba k4 uspelo pridobiti uporabno dovoljene za prostore kluba ter pridobiti vsa dovoljenja za opravljanje gostinske ponudbe v okviru zavoda. S tem je Klub k4 dejansko prvič v svoji zgodovini imel popolno urejeno dokumentacijo za svoje obratovanje, zavod kot sam pa je prevzel opravljanje gostinskih storitev. S tem se je tudi končalo obdobje menjav različnih najemnikov, ki so za klub in zavod opravljali izvajanje gostinske ponudbe. Pri celotni zadevi zmoti dejstvo, da ŠOU v Ljubljani, kot lastnik prostorov in najemodajalec omenjenih prostorov ni že sam poskrbel za vsa potrebna dovoljenja.

Sredstva namenjena zavodu s strani ŠOU v Ljubljani so v letu 2004 znašala 271.000€ v letu 2005 pa je ŠOU v Ljubljani zavodu znižal sredstva za 70.000€. S tem se je začel začaran krog v katerem je zavod vsako leto izgubljal sredstva s strani ŠOU. Vedno znova so študentski funkcionarji te posege opravičevali s tem, da zavod pač ima svoje lastno gostinstvo in si bo moral sam ustvariti potrebna sredstva za delovanje. Zavod pa je bil primoran vsako leto znova z razlličnimi ukrepi polniti nastalo finančno luknjo. Zaradi tega zavod tudi ni bil zmožen vlaganj v nove projekte in dejavnosti, ki bi mu omogočali programsko širitev in zagotavljanje finančne neodvisnosti od ŠOU v Ljubljani.

V letu 2006 je zavod na pobudo ŠOU v Ljubljani prevzel v upravljanje Kavarno Metropol. ŠOU v Ljubljani in zavod sta dogovorila, da se zavodu ne obračuna najemnine za gostinski lokal, vendar se mu na podlagi tega zniža višina sredstev v proračunu ŠOU v Ljubljani, ki jih na letni osnovi zavod prejema od svojega ustanovitelja. ŠOU v Ljubljani je tako med leti 2004 in 2007 zavodu znižal sredstva za kar 170.000€. Ravno tako pa tudi prekršil dogovor o oprostitvi plačevanja nejemnine za Kavarno Metropol in zavodu med leti 2007 in 2008 začel zaračunavati komercialno najemnino za omenjeni lokal.

ŠOU v Ljubljani je leta 2006 prekinil tudi večletne pogodbe, ki so jih zavodi imeli sklenjene za financiranje s strani ŠOU v Ljubljani in jih spremenil v enoletne. Spremembe pogodb so potekale v duhu sprejmi ali pusti. S tem dejanjem je ŠOU v Ljubljani konkretno oškodoval zavode, saj v skladu s temi pogodbami ŠOU v Ljubljani ni izpolnil svojih obveznosti, ki bi se morala poračunati za pretekla leta in v primeru sodne izterjave bi bil primoran plačati visoke zneske odškodnine oz. pogodbenih obveznosti, jasno, da zavodi niso mogli prek tožb doseči izplačila, saj bi se vloga ustavila že na svetu zavoda. Tako se je tudi začela kalvarija s katero se zavodi katerih ustanovitelj oziroma soustanovitelj je ŠOU v Ljubljani soočajo ob sprejemu letnih finančnih načrtov ŠOU v Ljubljani, saj gre vsako leto dobesedno za prosjačenje zavodov za finančna sredstva ter na drugi strani ocenjevanje čez palec študentskih funkcionarjev o višini dodeljenih sredstev posameznemu zavodu, katerega poslovanja in vsebin sploh ne poznajo. Zavod K6/4 kot tudi ostali zavodi se tako soočajo z neizvestnostjo za tekoče oz. prihajajoče leto, saj nimajo nobenega zagotovila kakšna sredstva jim bodo namenjena s tem pa tudi onemogočeno načrtovanje svojega poslovanja v tekočem letu, saj se sprejem finančnega načrta ŠOU v Ljubljani lahko zavleče tudi do meseca aprila.

V letu 2007 je uradno kot soustanovitelj zavoda izstopila Zveza ŠKIS. Izstop Zveze ŠKIS je ŠOU v Ljubljani pogojeval v zameno za financiranje projekta ŠKIS-ova tržnica v letih 2005 in 2006, katerega izvajalec je že več let Zveza ŠKIS. S tem je zavod postal popolnoma odvisen od dobre volje študentskih funkcionarjev ŠOU v Ljubljani in dogajanja na političnem parketu te organizacije.

Prav na podlagi nepoznavanja delovanja zavoda in dokazovanja moči študentskih funkcionarjev so v proračunu za leto 2008 zavodu ponovno znižali sredstva še za dodatnih 35.000€, tako, da je predvidena postavka za zavod znašala borih 70.000€, kar ni zadoščalo niti za pokritje polovice neprogramskih stroškov potrebnih za delovanje »hladnega« pogona zavoda. Ravno to dokazovanje nadvlade ŠOU v Ljubljani nad zavodom in dokazovanje posameznikov pred svojimi »somišljeniki« v študentskem zboru prevečkrat na drugi strani onemogoča normalno delovanje zavoda. Študentski funkcionarji se veliko raje poslužujejo tega, da znižajo sredstva namenjena zavodu kot, da bi morali zagovarjati višje postavke v študentskem parlamentu. Saj na ta način ne eni strani sebi zagotovijo večjo količino finančnih sredstev, ki jih lahko porabijo, na drugi strani pa se lahko postavljajo s svojim »uspehom«, kako je njim uspelo zavodu le vzeti nekaj denarja, katerega po njihovem mnenju tako ali drugače ne potrebuje. Zavod je tako ostal na postavki, ki mu jo je namenil ŠOU v Ljubljani, kljub vsemu pa je zavodu uspelo izposlovati dodaten vir prihodkov za leto 2008, vendar v obliki avansa-kredita v višini 50.000€, za katerega je bil sklenjen dogovor, da se ga ob koncu leta odpiše oziroma preoblikuje v ustanoviteljska sredstva zavoda. Kot že mnogokrat prej, tudi ta dogovor ni bil realiziran, kljub stalnim pozivom iz moje strani, da se zadeva uredi zavod še vedno »dolguje« ŠOU v Ljubljani omenjeni znesek. ŠOU v Ljubljani iz tega naslova zavodu zaračunava obresti avansa-kredita, ki na letni osnovi znašajo cca. 4.000€.

Kljub vsem pretresom, ki so zavod pestili že od same ustanovitve in seveda tudi za čas mojega vodenja od poletja leta 2004, je bilo leto 2008 najbolj uspešno v celotni zgodovini obstoja in delovanja zavoda. Dober poslovni rezultat je sigurno odraz najbolj uspešnega leta v zgodovini kluba K4 (v finančnem smislu) ter pridobitev evropskih sredstev za festival HAIP. Lahko bi rekli, da se je v tem letu reflektiralo delovanje in trud vseh posameznikov skozi zgodovino posameznih projektov, ki delujejo pod okriljem zavoda. V letu 2008 je Mestna občina Ljubljana zavod povabila k pripravi predloga za upravljanje Kina DVOR, na našo škodo zaradi politične odločitve na MOL ni prišlo do realizacije projekta, saj bi kino Dvor lepo zaokrožil umetniška področja, ki jih s svojimi projekti pokriva zavod.

Ravno, ko je situacija na zavodu dajala občutek, da se nam je končno uspelo izviti iz stalnih finančnih krčev, prenehati stopicati na mestu in stopiti korak naprej ter prestopiti v večje merilo smo znova doživeli hladen tuš s strani ŠOU v Ljubljani. V sredini leta 2009 me je svet zavoda zavezal k podpisu nove najemne pogodbe za vse prostore, kateri so v upravljanju zavoda. Kljub mojim ostrim protestom, da zavod ni zmožen prenesti še ene takšne finančne obremenitve, ter predstavitvi vseh dogovorov in dejstev iz preteklosti, so se člani sveta odločili, da me zavežejo k podpisu te pogodbe. ŠOU je tako na zavod prenesel stroške in zvišal najemnino za Kavarno Metropol v skupni višini cca. 90.000€. Potrebno je priznati, da je bilo omenjeno predsedstvo vsaj toliko korektno, da je držalo svojo obljubo in v proračunu ŠOU v Ljubljani za leto 2010 zagotovilo višjo postavko za zavod iz katere je lahko zavod v večini kril novo nastale stroške, kar pa seveda ne moremo trditi za vsa naslednja predsedstva, saj so na dogovor ob zamenjavi »oblasti« takoj pozabili in tako je zavod v letih 2011 in 2012 posloval z bistveno znižanimi sredstvi s strani ŠOU in dodatnimi stroški v višini 90.000€.

Zaradi nastale situacije je bil zavod primoran za zagotavljanje normalnega poslovanja ob izgubi sredstev v višini cca. 85.000€ dodatno obremeniti vse svoje projekte tako, da so prevzeli določene stroške hladnega pogona zavoda, ki se je v preteklosti lahko financiral iz sredstev pridobljenih s strani ŠOU v Ljubljani. Še posebej je zavod obremenil prav Klub K4, ki je bil primoran zagotavljati še višja sredstva, kar se je posledično rezultiralo na izčrpanosti ekipe kluba, kot tudi na poglobljevanju nesoglasij med mano in ostalimi projekti na eni strani in ekipo kluba na drugi strani. Zadeva je verjetno na žalost vseh vpletenih prerasla v resen konflikt in odhod celotne ekipe kluba prav pred otvoritvijo sezone 2010/2011. Sledil je tudi bojkot določenih zunanjih ekip, ki so izvajale program v klubu. S tem so se že tako velike finančne težave zavoda samo še poglobile, saj je zavod v letu 2011 zaradi slabega poslovanja kluba pridobil dokaj velik finančni dolg. Kljub vsemu pa ne moremo tega očitati ekipam kluba, ki so nasledile to nezavidljivo situacijo, saj je bilo v primeru kluba potrebno dobesedno na novo pridobiti publiko, izvajalce, formirati vodstveno ekipo, pripraviti nove strateške načrte za sam zavod kot tudi vse projekte in klub.

Kljub stalnim opozorilom z moje strani in predstavitvi nastale situacije predsedstvu ŠOU v Ljubljani študentska vlada zavodu v proračunu za leto 2011 namenila 99.620€, kar ni bilo dovolj niti za pokritje vseh stroškov, ki jih je zavodu v tem letu zaračunal ŠOU v Ljubljani. Lahko si predstavljate kaj je to pomenilo za poslovanje zavoda. Zavod ni imel nobenih sredstev za kritje hladnega pogona zavoda, poslovanje kluba pa ni zmoglo zagotavljati teh sredstev, saj se je vse klubu postavljala na novo.

V letu 2012 se je v okviru kluba formirala vodstvena ekipa, pripravljena je bila strategija razvoja kluba do leta 2017, zavod je v mesecu januarju izvedel konkretno analizo stanja na posameznih projektih kot tudi na nivoju celotnega zavoda, prevetril vizije in začrtal strateške načrte za nadaljni razvoj zavoda. V ospredju se je pojavil novonastali projekt KERSNIKOVA, s katerim zavod zaokroži in na nivoju vsebine povezuje vse projekte v okviru zavoda (Kiberpipa, Klub K4, Metropol in Galerija Kapelica). Predvsem smo z omenjenim projektom želeli skomunicirali velikost zavoda in področij, ki jih s svojim delovanjem pokriva, saj vse prevečkrat prihaja do enostranskega razumevanja le posameznih projektov in nepoznavalec ne vidi tega mehkega prepleta vsebin, ki se sicer neformalno že od nekdaj dogaja ter dejanske velikosti zavoda, za katerega lahko trdimo, da je največji zavod na področju intermedijske umetnosti v RS. Kljub vsem pozitivnim dogodkom je finančno stanje v letu 2012 dodatno obremenilo povečanje obdavčitve študentskih napotnic, 18% znižanje sredstev, ki jih zavod pridobi v okviru javnih sredstev na MOL in ministrstvu za kulturo (zdaj MIZKS). Ob pripravi finančnega načrta ŠOU v Ljubljani za leto 2012 je takratno predsedstvo zavodu namenilo 0€. Kot razlog so navedli »nedostavljena zahtevana dokumentacija«, kar se je kasneje izkazalo kot velik »spodrsljaj« s strani ŠOU v Ljubljani. Po nadaljevanju pogajanj je ŠOU v Ljubljani zavodu sicer namenil predlagana sredstva, vendar moram izpostaviti dejstvo, da kot vsa leta, tudi tokrat ni šlo brez merjenja moči in izkazovanja nadvlade nad zavodom in je vse skupaj bila majhna zaušnica otroku s strani mame, ker je zavod preglasno protestiral zaradi sprememb akta o ustanovitvi zavoda, ki ga je na svoji 37. redni seji, dne 18.1.2012 sprejel študentski zbor ŠOU v Ljubljani.

Če poskušam strniti 12 let delovanja zavoda ali delovanje zavoda od sredine leta 2004, ko sem bil imenoval za direktorja zavoda nekako ne morem mimo dejstva, da nekdo v preteklosti ni razumel zakaj so bili ustanovljeni vsi zavodi, ki naj bi bili del ŠOU družine. V vseh letih delovanja zavod s strani ŠOU v Ljubljani poleg dobesedno izsiljenih finančnih sredstev nismo prejeli drugega kot popolnoma mačehovski odnos. Na prste ene roke lahko preštejemo študentske funkcionarje, ki so se dejansko bili pripravljeni poglobiti v delovanje zavoda in njegovih vsebin, ter na podlagi teh spoznanj izvajati neke vrednostne sodbe o delovanju zavoda. V vseh ostalih primerih je šlo za prepotentne, površno, mogoče prej sploh neinformirane posameznike, ki so na podlagi ustnega izročila svojih botrov in starejših svetovalcev čez palec ocenjevali potrebna sredstva za zavod, kot tudi za vse ostale zavode. Stene stavbe v kateri deluje ŠOU v Ljubljani so prežete z idejo o tem, da so bili zavodi ustanovljeni z namenom proizvajanja profita, s katerim bodo lahko v primeru izgube financiranja ŠOU v Ljubljani iz koncesijskih dajatev financirali svoj peskovnik. Ne rabim posebej izpostavljat, da je že iz pravnega vidika zakona o zavodih ta stvar neizvedljiva in da je v svoji osnovi zavod neprofitna organizacija, katerega glavni namen ni proizvajanje dobička, saj lahko govorimo le presežku prihodkov nad odhodki, ki se v skladu z zakonom lahko vrača le v osnovno dejavnost zavoda.

Če študentski funkcionarji na eni strani pričakujejo dobiček s strani zavodov, se stvar popolnoma zalomi v obratni smeri, če govorimo o tem, da oni zagotovijo profit zavodu. Izpostaviti želim dejstvo, da večina zavodov v svojem pestrem naboru pokriva zelo širok spekter storitev, ki jih lahko ponudi svojemu ustanovitelju. Vendar kot že omenjeno, gre v tem primeru le za enosmerno pot, ŠOU v Ljubljani se vsako leto v pogodbi o prenosu koncesijskih sredstev v skladu s katero zavodi prejemajo finančna sredstva zaveže, da bo za storitve, ki mu jih lahko ponudi določen zavod, vedno naprej pozval zavod k oddaji te ponudbe v primeru ugodnejšega ponudnika pa lahko izbere drugega. Dvomim, da sem v celotnem svojem mandatu prejel več kot tri povpraševanja s strani ŠOU v Ljubljani. Zavod K6/4 lahko na primer v okviru svojih dejavnosti nudi: organizacijo prireditev, tehnično podporo, najem prostorov, gostinsko ponudbo, oblikovanje, programiranje, ... če naštejem le glavne. Morate razumeti, da so vse te storitve v vseh teh letih bile vseeno izvedene, razlika je v tem, da so jih vedno izvajali zunanji izvajalci. Upam si trditi, da gre za grobo kršenje pogodbenih razmerij in povzročanje dejanske gospodarske škode zavodu, ki bi si lahko prek izvajanja teh storitev zagotovil kar velika finančna sredstva. Vzrok k takšnemu početju tiči predvsem v osebnih interesih posameznikov, ki v določenem obdobju vladajo ŠOU v Ljubljani, saj je jasno, da od zavoda ne bodo prejeli »nagrade« za dostavo posla. Če pa že občasno kdo naredi to napako in pozove zavod k oddaji ponudbe, potem pa skoraj v vseh primerih sledijo obtožbe o tem kako smo lahko tako dragi in kako sploh lahko določene storitve zaračunavamo njim, saj je vse to njihovo.

Da ne bi prišlo do napačne iterpretacije pri prebiranju zgodovinskega pogleda, pri katerem sem se osredotočil predvsem na dogajanje na relaciji zavod - ŠOU v Ljubljani iz naslova finančnih sredstev in pogojev delovanja, je potrebno izpostaviti, da je zavod v vseh teh letih preostala sredstva za izvajanje svojih programov pridobival prek lastnih dejavnosti in prek javnih razpisov. Zavodu je v devetih letih uspelo pridobiti več kot 1.900.000€ javnih sredstev na različnih razpisih. Sredstva ŠOU v Ljubljani pa so pomembna za delovanje zavoda, saj naj bi z njimi zavod kril stroške hladnega pogona zavoda in določenih projektov. Sredstva, ki jih zavod pridobi na javnih razpisih so strogo namenska za izvedbo posameznih dogodkov in programov. Zavod lahko iz teh sredstev krije neprogramske stroške le v višini med 7% in 15%, kar je odvisno od posameznega razpisa. Sredstva ŠOU v Ljubljani zato kljub procentualno majhnemu deležu v okviru celotnega proračuna zavoda igrajo pomembno vlogo, saj se s spremembami višine financiranja v višini 100.000€ (ali več na letni osnovi) s strani ŠOU v Ljubljani popolnoma ogrozi delovanje zavoda. Zavod ne more, ustaviti izvajanja svojih programov, saj ga k temu zavezujejo pogodbene obveznosti javnih financerjev. Tukaj se ponovno izkaže kako zmotna so prepričanja večine študentskih funkcionarjev, ki menijo, če ti nekdo zniža finančna sredstva preprosto varčuješ in prenehaš izvajati določene programe.

Študentskim funkcionarjem enostavno ni jasno, da gre v primeru vodenja zavoda, ki se v tako veliki meri financira iz naslova javnih financ za večletno planiranje, koretno izvajanje razpisov in predvsem pripravo prepoznavnih vsebin, katere so v javnem interesu in tako omogočajo pridobitev finančnih sredstev na večletnih razpisih. Žalostno je, da zavodu vsa leta izrekajo priznanja državne inštitucije, evropske inštitucije, partnerji, sponzorji, koproducenti, scena in ostali, le ŠOU v Ljubljani kot njegov lastnik in ustanovitelj ne prepozna vsebin zavoda kot nekaj s čimer bi lahko med drugim opravičeval svoj obstoj.

 

Kratek pregled dosežkov zavoda

Zavod je v svoji 12 letni zgodovini delovanja nanizal zavidljive dosežke, katerih se ne bi branila niti katera dosti večja državna inštitucija s področja kulture.

V celotni svoji zgodovini je zavod:

Izvedel več kot 4800 enkratnih dogodkov,

V svojih prostorih, na svojih projektih gostil več kot 800.000 obiskovalcev,

Izvedel je 7 edicij festivala BREAK

Izvedel je 6 edicij festivala HAIP

Izvedel je 2 ediciji festivala UTRIP

Tehnično in gostinsko podporo nudil na več kot 600 prireditvah

Za ŠOU v Ljubljani izvedel 7 največjih brucovanj v Sloveniji

Kot eden glavnih pobudnikov sodeloval pri vzpostavitvi Društva Asociacija, Društva ponudnikov gostinskih storitev, Zveze multimedijskih centrov

Njegovi nekdanji sodelavci sedaj vodijo znana podjetja kot so: Zemanta, Uniki, Temma-x, ...

V okviru projekta Generika prvi izvedel obširno raziskavo vlaganj podjetij v kulturo na področju NVO,

Koprodukcijsko sodeloval z več kot 200 različnimi producenti

Kot eden prvih NVO-jev, ki mu je uspelo prodreti na področje kulturnega marketinga na način resnega partnerskega sodelovanja s sponzorji

Iz naslova javnih sredstev pridobil več kot 1.900.000€

...

 

Še posebej pa želim izpostaviti nekaj izbranih dosežkov posameznih projektov zavoda:

 

Galerija Kapelica

V letu 2002 je kot izvedbeni producenti sooblikovala festival Break 2.2, ki je odmevno predstavil umetnike, ki s svojim delom radikalno tematizirajo fenomen življenja. Festival je v slovenski umetnostni sceni pustil globok pečat, s katerim je bilo mogoče celostno razumevati, delo, ki smo ga v Galeriji Kapelica razvijali že več let.

Galerija Kapelica je leta 2003 dobila privilegij, da s svojim izborom predstavlja državo Slovenijo na 50. beneškem bienalu. Na Bienalu smo predstavili slovenskega umetnika Žigo Kariža.

Leta 2007 je na pobudo Ministrstva za zunanje zadeve ustanovila konceptno galerijo Projekt Cosinus BRX, ki v stavbi evropske komisije predstavlja slovenske umetnike, ki s svojim delom tematizirajo znanost in tehnologije.

Leta 2006 je Galerija Kapelica sodelovala kot koproducent Moderni Galeriji v Ljubljani, kjer je umetniški vodja Kapelice kot povabljeni kurator postavil 5. trienale sodobne slovenske umetnosti. Trienale je bil izjemno odmeven in je v slovensko sodobno umetnostno sceno zarezal kot močen mobilizacijski potencial.

V letu 2008 je Galerija Kapelica doživela svoje največje priznanje do sedaj, saj jo je Festival Ars Electronica postavil v središče festivala 2009. Kot Featured art scene je programski kredo in zgodovinski potencial umetnostnega ustvarjanja Galerije Kapelica začrtal izrazito avtorsko izrekanje in tako postal umetnostna referenca za sodobne raziskovalne umetniške prakse.

V letu 2009 je bil umetniški vodja Galerije Kapelica imenovan za član žirije za Hibridno umetnost na festivalu Ars Electronica za leto 2010.

Galerija Kapelica je konec leta 2009 v prostorih Studia Viba Film otvorila razstavo Arzenal Depo 2K9 kot del festivala Break. Natančno sto let po nastanku prvih historičnih avantgard in 80 let po Delakovi inavguraciji Junge Slovenische Kunst, slovenske avantgarde v berlinski konstruktivistični reviji Der Sturm, je Galerija Kapelica predstavila zgodovinsko pomemben izbor slovenskih umetnikov, ki s svojim progresivnim delom izstopajo iz okvirov tradicionalnih in modernističnih umetniških paradigem.

 

Klub K4

24 let neprekinjenega delovanja kluba (redkost v svetovnem merilu)

ključno mesto uvajanja večine glasbenih trendov, predvsem elektronske glasbe (prvi dogodki posvečeni elektronski glasbi, slovenski underground tehno domicil, prvi hip hop dogodki, v K4 eksplodirata d'n'b in breakbeat, profilirajo in ponovno se združijo nešteti elektronski podžanri…)

gostovanja glasbenikov, ki so pisali zgodovino glasbe kot so Asian Dub Foundation, Fun-Da-mental, Henry Rollins, The Mission, Rob Zombie, Buddy Miles, Deicide, Jon Spencer Blues Explosion, Nick Cave, Richie Hawtin, Roni Size…

K4 kot mladostno izhodišče pomembnih slovenskih glasbenikov Umek, Aldo Ivančič (Borghesia), Octex, Ali En, V. Kanzyani, Klemen Klemen, Zlatko Kaučič, Brane Zorman, Jamirko in Pier…

Roza: v K4 prvi LGBT žuri v socialističnem režimu - seveda je danes K4 Roza ena najdlje trajajočih klubskih LGBT serij v Evropi

slovenska VJ scena se v K4 začne in še danes je K4 klub z daleč najbolj razvito in kontinuirano VJ ponudbo

zagon založbe K4 Format, ki ima pod pasom dve kompilaciji (javni razpis, 196 del, 93 avtorjev)

v zadnjih letih velik pomen na vizualni predstavitvi kluba (letaki, plakati, splet) in podpiranje mladih slovenskih dizajnerjev

 

Kiberpipa

junij 2004: organizira prvi mednarodni festival za kreativno tehnologijo in umetnost ustvarjeno po principih odprte kode HAIP 04,

februar 2006: Artist in Residence Program: Vrt Vozlišč II (svetovno uveljavljena korejska umetnic Jee Hyun Oh, je z ekipo Kibepipinih razvijalcev razvijala nov projekt, ki je bil odmevno predstavljen tudi v tujini)

septembr 2006: organizira drugi bienalni festival HAIP 06 – še večji in odmevnejši

september 2007: Festival Utrip (festival na katerem se predstavijo različni intermedisjki projekti Zavoda K6/4)

junij2008: organizacija uradnega mendarodnega dogodka ob izidu nove različice spletnega brskalnika Firefox (na dogodku so predavali uveljavljeni spletni oblikovalci, direktor fundacije Mozzila Tristan Nitot)

september 2008: ArsElectronica (Linz): Sodelovanje na okrogli mizi na temo Mediadays

november 2008: organizira v sodelovanju z mednarodnimi partnerji HAIP 08 ter mutacijo festivala po Evropi “HAIP goes HYPE” v letu 2009

povezovanje z multimedijskimi centri in vzajemna gostovanja po Evropi (ASCII - Amsterdam, MAMA - Zagreb, Monte Paradiso Hack LAb - Pula, Cyber forat - Barcelona, Egocity - Zurich, Splitconnect - Split, Chaos Computer Club Conference - Berlin)

galerija G404 - predstavljanje digitalne likovne umetnosti

sodelovanje z društvi in nevladnimi organizacijami: GetWork, 3delavnica.com, društvo Animeslovenija, Društvo za duševno zdravje, Društvo uporabnikov Linuxa Slovenije, Društvo za razvoj in promocijo prostovoljnega dela, Sofijini ljubimci, Dijaška skupnost Ljubljana, Legebitra, KISS, Študentsko politološko društvo, Urad za intervencije -UZI, Wikipedija, Ljudmila, Rertikulacija, društvo Mesto Žensk, Maska...

Naj opozorim, da je to le kratek povzetek vsega, kar je zavod in vsi njegovi sodelavci ustvaril v obdobju svojega večletnega delovanja. Skozi vso zgodovino smo posamezniki projektom zavoda in samemu zavodu namenili veliko prostega časa, predvsem zato, ker smo in verjamemo, da smo delali v dobro zavoda in s tem omogočali zainteresirani javnosti kvalitetne vsebine in izobraževanja.

Menim, da na tem mestu ni prostora za sprenevedanje in manipuliranje z neresnicami o našem delu ter poslovanju zavoda. Težko bodo očitki o oškodovanju zavoda, slabem poslovanju padli na plodna tla, saj je zavodu uspelo priti iz začetnega 55% deleža financiranja s strani ustanovitelja na sedanji delež, ki znaša 8% celoletnega proračuna. Mogoče so bolj zgovorne številke, da je v letu 2002 proračun zavoda znašal nekaj več kot 400.000€ v zadnjih letih pa proračun zavoda presega vrednost 1.000.000€. Tako velik dvig obsega poslovanja je vsekakor zavidljiv dosežek, če spomnimo, da gre za neprofitni zavod, katerega glavna dejavnost je umetniško ustvarjanje in je večina njegovih vsebin neprofitnih.

 

Odgovor na zavajanja glede finančne situacije na zavodu k6/4

Kot prvo želim zanikati sprenevedanja o tem, kako ŠOU v Ljubljani ni seznanjen s stanjem na zavodu, kako smo prikrivali kredite s strani ŠOU, kako je ŠOU v Ljubljani namenil premajhna sredstva za sanacijo, ker sem predal napačno in nepopolno dokumentacijo in podobne neresnice.

Vlogo nadzornega organa v primeru zavoda izvaja svet zavoda, kot že povedano je svet zavoda v našem primeru sestavljen iz 5 članov, od katerih sta dva predstavnika ŠOU v Ljubljani in direktor ŠOU v Ljubljani. Svet zavoda vsako leto ob zaključku poslovnega leta zavoda obravnava poslovno poročilo zavoda, vsebinsko poročilo zavoda, kot tudi načrt dela za tekoče leto in programski načrt za tekoče leto. Težko bi zdaj rekel, da sem še posebej prikrival kredit s strani ŠOU v Ljubljani v višini 73.000€, kot me želi novi direktor bremeniti v primopredajnem zapisniku ob predaji poslov. Del kredita je razviden v bilancah od leta 2008, preostali del kredita pa od leta 2009. Poslovna poročila prejmejo člani sveta zavoda kot tudi ŠOU v Ljubljani. V zgodovinskem pogledu sem že razložil kdaj in zakaj je zavod s strani ŠOU v Ljubljani pridobil kredit v višini 50.000€, drugi del kredita v višini 23.000€ pa izvira iz leta 2009 ob spremembi najemne pogodbe, za katerega pa smo s ŠOU okvirno dogovorili, da se kompenzira v višini 12.000€ z vlagajni, ki jih je zavod izvedel v osnovna sredstva ŠOU v Ljubljani (nepremičnine v obratovanju zavoda), vendar se zadeva v zadnjih dveh letih ni realizirala. Še posebej želim izpostaviti, da sem na to problematiko več let opozarjal tudi na sejah študentskega zbora, na katerih so bili prisotni vsaj nekateri sedanji člani sveta zavoda, vodja kluba in še kdo.

Na zahtevo članov sveta zavoda (Jurij Krpan, Rok Sotlar, Damjan Planinc, Matic Colnar in Marina Rajković) sem jim dne 15.1. in 16.1.2013 posredoval zahtevane podatke: prilivi in odlivi za obdobje od 1.7.2012 do 31.12.2012 za oba računa prek katerih posluje zavod; IOP na dan 31.11.2012 in neplačane do 31.12.2012, statut zavoda, akt o ustanovitvi zavoda, pravilnik programskega sveta, ter okvirni predlog sanacijskega načrta za zavod v letu 2013 v katerem so jasno zapisani možni ukrepi in predlogi za sanacijo iz katerega pa je tudi jasno razvidno kakšen je bil moj predlog glede višine sanacijskih sredstev s strani ŠOU v Ljubljani. V predlogu sanacijskega načrta je naveden znesek sanacijskih sredstev višini 100.000€. 16.1.2013 sem opravil tudi informativni sestanek na katerem so bili prisotni Matic Colnar, Damjan Planinc in predsednik ŠOU v Ljubljani Rok Likovič, na sestanku je poleg ostalih informacij bila prav tako predstavljen znesek potreben za sanacijo zavoda, kot tudi znesek za letno financiranje zavoda. Še enkrat želim opozoriti, da gre pri celotni zadevi za popolno sprenevedanje novega vodstva kot tudi predsedstva ŠOU v Ljubljani o stanju na zavodu.

Zanimivo je tudi kako sta novo vodstvo zavoda, kot tudi ŠOU v Ljubljani v javnih sporočilih zmanipulirala informacijo o višini »dolga« zavoda, saj so v isti koš dobesedno zmetali tekoče obveznosti v letu 2013, zapadle obveznosti, kredit, ki se odplačuje z mesečnimi anuitetami, krediti s strani ŠOU za katere sploh še ni nekega resnega epiloga, zapadle obveznosti do dobaviteljev, ki se odplačujejo z sprotnimi rabati, bilančne minuse in še vse ostalo kar je bilo pri roki. Obžalujem, da se novi direktor Aleš Logar kljub vabilu sveta zavoda ni udeležil predstavitve situacije na zavodu, saj bi si lahko že ob ogledu poslovnega poročila za leto 2011 pojasnil veliko zadev, s katerimi želi zdaj manipulirati v javnosti in iskati izgovore za svoje početje.

Ne želim zanikati slabega finančnega stanja na zavodu, želim le zanikati manipuliranje z informacijami, zanikati želim izjave o tem kako kot direktor zavoda nisem poznal situacije na zavodu, kako sem prikrival novemu vodstvu kredite do ŠOU v Ljubljani in podobne neresnice. Lahko trdim, da sem po dvanajstih letih dela na zavodu poznal prav vsako podrobnost kar se tiče njegovega poslovanje, pa naj bo to finančne, vsebinske ali tehnične narave.

Večina dolga zaradi katerega se je zavod znašel v tej nezavidljivi situaciji izvira prav iz leta 2011, v katerem je kljub mojim opozorilom tedanje predsedstvo ŠOU v Ljubljani zavodu znižalo sredstva za 90.000€. Omenil sem že, da je v tem letu Klub K4 zaradi dogodkov ob koncu leta 2010 v finančnem smislu posloval porazno. Nemogoče je bilo zapolniti nastalo finančno luknjo, saj je potrebno poudariti, da je recimo v primeru kluba potrebno povečati obseg prodaje glede na prejšnje leto (karte in gostinstvo)vsaj za 350.000€, da lahko govorimo o čistem dobičku v višini 90.000€ in še to je povsem pavšalna ocena, če pomislimo tudi na strošek dodatnega programa. Če bi bilo to realno izvedljivo, potem je res škoda, da na področju NVO-jev ne obstaja nagrada Gazela, ker bi s takšno rastjo poslovanja bili sigurno glavni nominiranec. V tem letu je prav tako bilo končano dolgoletno pravdanje z društvom SAZAS, katerega spor je izviral od leta 2003 po končanem festivalu Rock Otočec in je zavod kljub ugodni sodni poravnavi za zavod, vseeno obremenil za dodatnih 27.000€. Sprašujem se, če ni ravno v teh zadnjih dveh letih prišlo do načrtnega izčrpavanja zavoda s strani ŠOU v Ljubljani, glede na to, da so na političnem parketu prisotni isti akterji. Ravno tako se sprašujem zakaj nam naš ustanovitelj ni priskočil na pomoč v letu 2003, ko smo potrebovali sanirati nastalo finančno luknjo, zakaj nam ni dovolil soustanoviti podjetja za organizacijo prireditev in tehnično podporo prireditev, ki bi lahko delovalo na trgu, zakaj niso izdali soglasja za soustanoviteljstvo podjetja Uniki d.o.o. ali Zavoda ZOIT. Zakaj nam ŠOU v Ljubljani ni pomagal pri realizaciji projekta nočnega kluba v skalni dvorani na ljubljanskem gradu, s katerim bi si lahko prav tako, kot v vseh ostalih primerih zagotavljali finančno neodvisnost. Zakaj je predsedstvo ŠOU v Ljubljani ravno zdaj pripravljeno kar v celoti pokriti vse dolgove zavoda, da bo lahko zavod začel novo poslovanje z pozitivno ničlo. Odgovor, ki se nam ponuja na pladnju je preprost, samo zato, ker odločevalci znotraj tega do sedaj niso našli svojih lastnih koristi.

Še enkrat želim potrditi, da predlagani znesek potrebnih sredstev (v višini 100.000€) za sanacijo zavoda s strani ŠOU v Ljubljani zadostuje za dejansko izvedbo sanacije. ŠOU v Ljubljani bi lahko dodatno pomoč zagotovil z naročanjem potrebnih storitev za svoje projekte prek zavoda. Z realizacijo predlaganih ukrepov za sanacijo, rekalkulacijo stroškovnikov za stroške, ki jih ŠOU v Ljubljani zaračunava na podlagi najemne pogodbe, obročnim poplačilom zapadlih obveznosti do največjih dobaviteljev, obročnim poplačilom kreditov do NKBM (ki se že poplačuje)in ŠOU Šport v skupni višini 24.000€ bi zavod lahko saniral veliko večino svojega dolga. Seveda je to proces, ki bi zahteval veliko vloženega truda, veliko mero izraženega zaupanja s strani dobaviteljev, kreditodajalcev, veliko mero odrekanja s strani vodstvene ekipe kot tudi preostale ekipe zavoda. V preteklih dveh letih smo ta odrekanja do dobra izkusili na lastni koži. Menim, da nova vodstveno ekipa zavoda ni zasedla svoje pozicije zato, da bi se čemurkoli odrekala.

 

Sporno imenovanje novega vodstva zavoda

ŠOU v Ljubljani je na svoji 37. redni seji, dne 18.1.2012 spremenil akte o ustanovitvi večini svojih zavodov, med drugim tudi zavodu K6/4. Pod pretvezo transparentnega delovanja ŠOU v Ljubljani in samih zavodov, si je ŠOU želel zagotoviti popoln nadzor nad imenovanji direktorjev posameznih zavodov. Edine spremembe, ki so jih doživeli akti so se na našale na nujno izvedbo javnega razpisa, spremembo pogojev za imenovanje direktorjev in spremembe pri sklicevanje sej svetov zavodov. Na tem mestu je potrebno poudariti, da je že predhodna oblika in vsebina aktov zagotavljala popoln nadzor nad imenovanji, saj ŠOU v Ljubljani oz. predsedstvo ŠOU v Ljubljani vedno izda predhodno soglasje k imenovanju direktorja zavoda, ravno tako se lahko seznani s kandidatom in njegovim načrtom dela. Posameznega kandidata pa predlagajo člani sveta zavoda, kjer ima ŠOU v Ljubljani imenovane svoje predstavnike.Tako, da je bistvena sprememba, katero si je ŠOU v Ljubljani želel zagotoviti izključno pogoji za direktorja posameznega zavoda, saj si je v primeru zavoda K6/4 in pri dveh ostalih zavodih zagotovil, da ne bomo mogli nadaljevati svojega dela.

V nadaljnem poteku je svet zavoda dne 28.6.2012 imenoval mene za v.d. direktorja za mandatno obdobje od 1.7.2012 do 1.1.2013.

20.9.2012 je bil objavljen razpis za mesto direktorja zavoda K6/4, 19.10. 2012 je svet zavoda odprl prispele prijave. Na razpis so prispele 4 prijave od tega ena nepopolna in tri popolne. V nadaljevanju je ŠOU v Ljubljani po več letih na moje veliko začudenje imenoval uglednega predstavnika javnosti v RS s področja umetnosti. Na to mesto je tik pred odločanjem o novem direktorju ŠOU v Ljubljani bil imenoval Franc Kosem. Obvestilo o tem imenovanju ni prejel niti predsednik sveta ni ti jaz kot v.d. direktor, ampak smo naključno izvedeli po izjavi enega od članov sveta. S to potezo si je ŠOU v Ljubljani zagotovil potrebno večino glasov, saj je svet zavoda sestavljen iz petih članov in sicer dveh predstavnikov ŠOU v Ljubljani, predstavnika zaposlenih ali sodelavcev zavoda , direktorja ŠOU v Ljubljani po funkciji in uglednega predstavnika javnosti v RS s področja umetnosti.

S kandidati za mesto direktorja zavoda K6/4 je svet zavoda opravil razgovore, kot V.D. direktor sem okvirno orisal situacijo na zavodu K6/4, za podrobnejši vpogled v finančno poslovanje pa so billi vsi kandidati povabljeni na pregled poslovanja zavoda in ravno tako je bila vsem dana možnost, da se po seznanitvi odločijo glede svoje kandidature. Podrobnemu pregledu se je odzval le en kandidat. Sedanji direktor zavoda Aleš Logar se vabilu ni odzval, ampak je v elektronskem sporočilu navedel, da vseeno ostaja kandidat za direktorja zavoda.

Na 35. redni seji sveta zavoda, dne 17.12.2012 je potekalo glasovanje o izbiri novega direktorja. Glede na pričakovan rezultat in imenovanje Aleša Logarja za direktorja so si določeni člani sveta očitno premislili in tako noben od kandidatov ni prejel potrebne večine treh glasov. S tem je bil postopek izbire kandidata zaključen.

Svet zavoda je tako v svoji stari sestavi mene ponovno imenoval na mesto V.D. direktorja za obdobje od 1.1.2013 do 1.2.2013. Ob potrditvi novega predsedstva na študentskem zboru, je novo predsedstvo na svoji 2. izredni seji, dne 24.12.2012 razrešilo vse dosedanje člane sveta zavoda in imenovalo nove in sicer: Damjan Planinc kot predstavnik ustanovitelja, Matic Colnar kot predstavnik ustanovitelja, Direktorja ŠOU v Ljubljani Rok Sotlar po funkciji in kot ugledno predstavnico javnosti v RS na področju umetnosti Marino Rajković.

Sporno pri tem imenovanju je, če pustimo ob strani dejstvo, da Damjan Planinc in Matic Colnar prijateljujeta z sedanjim direktorjem zavoda Alešem Logarjem in da je Marina Rajković življenska sopotnica Alena Nikole Rajkovića, ki na zavodu opravlja funkcijo novega vodje Kluba K4 in Kavarne Metropol namreč to, da predsedstvo ŠOU dejansko ni razrešil predhodnika Marine Rajković in je tako prišlo do dvojnega imenovanja, saj v tem primeru ne gre za avtomatizem, da imenovanje novega predstavnike razreši prejšnjega. Kot v.d. direktor sem dvakrat opozoril na nastalo situacijo predstavnike ustanovitelja, da na naslednji seji predsedstva to uredijo. Po mojem vedenju tega še vedno niso storili.

15.1.2013 je svet zavoda ponovno objavil razpis za mesto direktorja zavoda. Na razpis sta prispeli dve popolni vlogi. V nadaljevanju so člani sveta zavoda ponovno s kandidati opravili razgovore. Zaradi trajanja samega postopka je svet zavoda na svoji 37. redni seji, dne 30.1.2013 sprejel sklep, da meni podaljša funkcijo v.d. direktorja do 1.3.2013. Soglasje k imenovanju je moralo podati tudi predsedstvo ŠOU v Ljubljani. Dne 4.2.2013 je Matic Colnar obvestil predsednika sveta zavoda Jurija Krpana, da po pogovoru s predsedstvom ŠOU v Ljubljani ne bodo dali soglasja k mojemu imenovanju za obdobje do 1.3.2013 ampak le do 15.2.2013. Zaradi teh sprememb je zavod bil dejansko pet dni brez podpisnika in tako tudi nezmožen poslovanja v pravnem in finančnem prometu.

Na 39. redni seji, dne 11.2.2013 so člani sveta zavoda glasovali o izboru kandidata za direktorja zavoda. Na glasovanju je potrebno večino treh glasov dobil sedanji direktor Aleš Logar. Svet zavoda je nadalje pozval ŠOU v Ljubljani k izdaji soglasja k imenovanju Aleša Logarja za direktorja zavoda za mandatno obdobje štirih let. Svet zavoda je tako na podlagi soglasja ŠOU v Ljubljani na korespodenčni seji dne 15.2.2013 imenoval Aleša Logarja za direktorja zavoda. Svet zavoda pred tem imenovanjem druge kandidatke ni niti obvestil o izboru kandidata in prav tako ji ni nudil možnosti pritožbe na izbor.

Ob vsem povedanem velik dvom o namenih novega vodstva potrjujejo informacije določenih dobaviteljev, kako so pogovori z dobavitelji potekali že pol leta pred potrditvijo Aleša Logarja za direktorja zavoda.

 

Dogajanje za zaprtimi vrati zavoda K6/4

Po nastopu novega vodstva zavoda, v trenutni sestavi: Aleš Logar direktor zavoda, Uroš Novak svetovalec direktorja (nekdanji poslanec EF, ter partner Katarine Košak), Alen Nikola Rajković vodja Kluba K4 in Kavarne Metropol (nekdanji poslanec in minister za obštudijske dejavnosti brez statusa študenta), Anže Herbst vodja marketinga (brand manager pri podjetju G3 Spirits d.o.o.) in Katarina Košak (v prešnji vladi ministrica resorja za mednarodno sodelovanje, v sedanji vladi pa pomočnica ministra Damjana Planinca, ki je med drugim tudi član sveta zavoda) kot vodja PR-ja se je za zaprtimi vrati zavoda odvil dobesedno kadrovski cunami. Novo vodstvo zavoda je kot svoj prvi ukrep odslovilo celotno osebje Kavarne Metropol, natakarje kot tudi vsebinsko vodjo kavarne še posebej pomembna se jim je zdela menjava kozarcev v kavarni. Seveda se zadeva tukaj ni končala, novo vodstvo zavoda je odslovilo tudi administratorko v računovodstvu, administratorko v klubu k4, zunanje računovodstvo, skrbnika računalniških strežnikov, internetnih strani in email naslovov, spremenilo delovne naloge dosedanjemu vodji gostinstva in dosedanji notranji računovodkinji. Pod nujne ukrepe so uvrstili menjavo računovodskega programa, katerega zavod uporablja že daljše obdobje, menjavo računalniškega programa za gostinstvo, ukinitev razstavne galerije v Kavarni Metropol, katere prostor so zapolnili z dodatnimi mizami, saj po njihovem skoraj 150 sedišč v kavarni ni dovolj, ukinitev razstave fotografij v celotni kavarni in podobne preuranjene odločitve.

Novo vodstvo zavoda je pod prisilo zahtevalo odstop dosedanjega predsednika sveta zavoda, ki je v prešnjem tednu tudi odstopil iz mesta predsednika sveta zavoda.

Novemu vodstvu pa se je zalomilo pri ekipi Kluba k4, saj dosedanja ekipa ni pristala na njihove pogoje dela in predlagane vsebine. Novi direktor zavoda Aleš Logar je določene svoje poteze opravičeval s tem, da ima »nažalost« tudi on obveznosti do ljudi, ki so ga oz. pripomogli k njegovemu imenovanju. Z odhodom celotne ekipe kluba, ki je že imela izdelan program do konca sezone pa se je zgodil preobrat na katerega novo vodstvo ni bilo pripravljeno, saj so tako ostali popolnoma nepripravljeni brez potrebnega kadra za izvedbo programa in ob tem dejansko tudi brez programa. Povsem razumljivo je, da bi bilo res nerodno, če bi zdaj to javno priznali, zato so pobrali slabo rešilno bilko in v javnost lansirali zgodbo o tem, kako Klub K4 slabo posluje, da je na zavodu tako grozno finančno stanje, da onemogoča izvajanje programa Kluba K4. Prav tako so v javnost lansirali novico, da je ravno Klub K4 edini od projektov, ki zavodu koplje jamo. Kot laični opazovalec bi mogoče še kupil to njihovo zgodbo, vendar se mi na podlagi zelo dobrega poznavanja poslovanja poraja vprašanje, zakaj bo ob tako slabem poslovanju zavoda možno nadaljne poslovanje ostalih treh projektov (Kiberpipa, Kapelica, Metropol) ne bo pa možno nadaljne poslovanje Kluba K4. Glede na to, da naj bi novo vodstvo želelo sanirati nastalo situacijo na zavodu, bo zelo dobrodošla likvidnost, ki jo lahko v največji meri zagotavlja prav klub. Na tem mestu bi želel še zanikati trditve o poslovanju ostalih projektov in samozadostnosti le-teh. Od ostalih treh projektov lahko najbolj samostojno posluje le Galerija Kapelica, ki je uspela zagotoviti dovolj dodatnih sredstev iz naslova razpisov, da lahko dejansko deloma prevzema stroške hladnega pogona. Kavarna Metropol le s težavo pokriva visoke obratovalne stroške in stroške najemnine, ki jih zaračunava ŠOU, saj stroški dosegajo najemnine v nakupovalnih centrih, kjer pa je pretok obiskovalcev neprimerljiv, trenutno ima najslabše finančne pogoje prav projekt Kiberpipa.

Na tej točki ne bode v oči le dejstvo, da je bil nov direktor imenovan na dokaj vprašljiv način, da je v ožji novi ekipi, ki jo je formiral Aleš Logar kadrovanje izvedeno na popolnoma sporen način, ne le, da niso bili izbrani prek javnega razpisa, ampak gre za skupino ljudi, ki jih lahko vse povežemo s poslansko skupino POVEZANI, so stari znanci ŠOU v Ljubljani, ki se niso znašli na teh mestih po naključju, med njimi in člani sveta zavoda obstajajo prijateljske in zakonske vezi. Tukaj gre predvsem za vprašanje, do kdaj bo poslanska skupina MODRIH pomagala prikrivati vsa sporna dejstva le na podlagi koalicijske pogodbe vladajočih skupin na ŠOU v Ljubljani, v kateri so si razdelili interesna področja. Tukaj gre za vprašanje do kdaj bodo študentski funkcionarji in predsedstva ŠOU v Ljubljani pred interese javnosti postavljali svoje osebne interese, do kdaj bo deljenje študentskega denarja primat peščice posameznikov, ki leta in leta krožijo znotraj ustroja ŠOU v Ljubljani. Razumem, da je v tem primeru zavod K6/4 le kolateralna škoda, zanima pa me, če bo študentska organizacija res dopustila izvedbo šolskega primera privatizacije enega od njenih zavodov in ali bo res to le vzorčni primer za ostale zavode.

Za vse nas in ostale nekdaj sodelujoče pa je definitivno najbolj boleče dejstvo, da bo nekdo po 12 letih truda in odrekanja vseh sodelujočih to uspel uničit z enim velikopoteznim zamahom pod krinko velikega rešitelja zavoda in njegovih projektov.

 

Javni poziv

Na tem mestu javno pozivam novo vodstvo zavoda k odstopu zaradi popolne nekompetentnosti opravljanja dodeljenih funkcij in vodenja zavoda. ŠOU v Ljubljani pozivam, da razreši vse člane sveta zavoda, ki jih imenuje kot ustanovitelj in njihov mandat ni vezan na funkcijo. ŠOU v Ljubljani pozivam, da spremeni akt o ustanovitvi zavoda tako, da bo bosta kot predstavnika ustanovitelja v svetu zavoda lahko imenovana po en predstavnik pozicije in en predstavnik opozicije v študentskem parlamentu, ter s tem zagotovi transparentno poslovanje sveta zavoda. ŠOU v Ljubljani pozivam, da z javnim pozivom izbere uglednega predstavnika javnosti v RS s področja umetnosti in kulturnih dejavnost v svetu zavoda, ter izvede ponovni razpis za direktorja zavoda. ŠOU v Ljubljani pozivam, da izvede neodvisno revizijo poslovanja zavoda s katero bo tudi ovrženo vsako nadaljno manipuliranje z informacijami glede poslovanja zavoda. Prav tako pozivam ŠOU, da se v okviru svoje vizije in poslanstva opredeli do statusa zavodov katerih ustanovitelj oz. soustanovitelj je, saj se medijske izjave v stilu »V Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani se namreč zavedamo širšega družbenega in kulturnega pomena Zavoda K6/4, predvsem pa kluba K4, ter vseh dejavnosti, ki se izvajajo v okviru le-tega.« še nikoli niso odražale v realnosti, prej vse ostalo kot to!

S spoštovanjem

Miloš Krajnc"

K4 za zmeri:

DEJ NE SERI - dajat priložnost novemu vodstvo. Sicer dokaj nobel poteza, ampak za konec meseca kulture je pripravljen nek ceneni James Brown cover band. s tem so pokazali USE. Paraziti so si pač najdli luknjo kjer mislijo orenk kasirat in ker z alternativnim programom tega ne gre dosežt, bojo nametali notri neke poceni cover bednike....lahko si mislim kaj bo sledilo, verjetno bo za konec sezone tekmovanje v riganju in prdenju, za glasbo pa bo skrbel DJ Miki, ki je špilal turbofolk kič na poroki Rajkovićev.

Samo na kratko in idernato: V svetu zavoda K4/6 sta poslanca študentskega zbora Dejan Lukič, Blaž Račnik oba( člana poslanske skupine Povezani). Oba sta na svetu zavoda tudi volila novega direktorja Logarja. Sedaj sta v svetu zavoda tudi dekle(punca) študentskega botra Uroša Novaka in Matic Colnar (oba sta ustanovitelja skupine Povezani). V tem kratkem času so poskrbeli tudi za Alena Nikolo Rajkoviča(ustanovitelja Povezanih), ki naj bi skrbel za gostinstvo kluba K4. Tudi dekle Alena Nikole Rajkoviča naj bi že zaposlili v tem zavodu. Povezave z Collegiumom, in njihovim prijatlejskim podjetjem G3Spirits se bodo nadeljevale....itd. To je naveza in prevzem Kluba K4 s strani študentske skupine Povezani, ki tako mečejo slabo luč na ŠOU v Ljubljani.

nisem kendrick s 100% rešitvijo - posojilom, ampak me je kendrick spomnil na ta članek, ki je še kako aktualen. ni nam pomoči, razen kendrick s posojilom... :)

in sem sedel v megli in razmišljal. in če smem deliti razmišljanje. mogoče pa zraste v tem dreku tudi kakšna roža.

what's up with the undreground?

hinje so se razpasle in razrasle po celotni Sloveniji, kakor plesen na študentskem kruhu. zdaj niti gamacid več ne pomaga...

vsi poznamo eno malo hinjo, ki se je razrasla preko svoje kulture, četudi smo morda opazovali dejanja le s kotičkom očesa. in kaj smo storili?

po moje prihajajo časi, ko bodo gasilske veselice in razni cover bandi tudi v knjižnicah nastopali... v čakalnicah v zdravstvu vas že pričakajo z izbranimi radijskimi postajami, zakaj ne bi tam še v živo poslušali mz hektorja ali pa kakega lačnega franzata v pomlajeni ediciji? vse to bo seveda prenašal v živo RTV... če sem iskren, bi se jih ob takšni nacionalni medijski krajini lahko kmalu tudi sami razveselili.

treba da se čisti in brez tega ne bo šlo, do takrat pa vsak naj eno svečko prižge v spomin na en dober party, ki ga je doživel v k4, tega nam ne more nihče vzet.

vidim rešitev samo v tem, da se zbere najprej peščica, ki jo povezuje nekaj več kot šank v klubu k4 (kje so stare garde in vsi te ljudje, ki jih je tam klubska kultura dobesedno razdevičila!?), in da se začne konkretno po krivcih, se opravičujem izrazu, udrihat.

zakaj se lahko delavka peka boji bolj od nekoga, ki to firmo prevzame in zjebe?

če smem še z aktualnim primerom posprejat demokratični prostor RŠ-a - grafitiranje Sokolca.

če se družba v NM (in širše) ne poveže do te mere, da izkoristi družbeno odgovornost, ki jo ima in poišče krivca (in njegove starše) in ga obsodijo/prevzgojijo na katerikoli način, ki je primeren tudi za 21. stoletje in demokracijo in republiko, ki se je gremo, potem nismo nič naredili. če ni organizirane (in odmevne) akcije samonikle kulture (mačja muzika je lep primer zanemarjene tradicije), v primeru, ko nekdo tako neumnost naredi in ne sledi zanj epilog, kaj šele možnost evolucije, potem smo zajebal na celi črti. potem tu ni kulture in pade, kot je padla na rtvju, sazasu, kadilskem & alkoholnem zakonu... vse skupaj spominja na gvantanamo in mučenja, ki se še kar dogajajo, le da smo mi "svobodni" in lahko "izbiramo", s čim bi nas radi mučili...

...in se raje skrijem v gozd, oblečen v kapitalskega jelena plešem na izbrano glasbo, dokler me lovec ne odkrije kot pa da sodelujem na zakuskah ob otvoritvah in podobnih kulturnih manifestacijah ob praznikih, ki se dogajajo v različnih loncih po celi Sloveniji: ali je to en mladinski klub iz majhnega sela ob enem izmed mnogih (žal) reguliranih potokov, ali je pa to k4 iz centralnega mesta, kjer se cedita med in mleko. ali je to zakuska iz Cankarjevega doma, ali pa je to čorba iz Metelkove...

naša kultura v boju proti hinjam rabi skupni imenovalec (ki bi v digitalnih časih in omreženosti najbolj zakotnega slovenskega sela tudi z tako oddaljeno Ljubljano, že moral biti utečena realnost). a dokler urejajo zavodi in društva in mladinski centri vsak svoj vrtiček, smo podvrženi prevzemom večjih in nevarnejših in bomo nenazadnje tudi mi "kulturno asimilirani".

V spomin na Peko in ostale kulture,
Untegruntofčan

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.