Možnost prepovedi z gensko spremenjeno figo v žepu
Evropski parlament je minuli sredo torek po pričakovanjih potrdil nova pravila o gensko spremenjenih organizmih, krajše GSO. Nova pravila, ki jih je Evropska komisija predlagala že leta 2010, Evropski svet pa jim prikimal junija lani, članicam Evropske unije omogočajo omejitev ali prepoved gojenja gensko spremenjenih poljščin, tudi če je to dovoljeno na evropski ravni. Uredba definira tudi razloge, zaradi katerih se lahko države članice odločijo za prepoved gensko spremenjenih kultur. Prepoved tako ni mogoča le iz zdravstvenih ali ekonomskih razlogov, seznam razlogov vključuje tudi socialekonomske razloge, rabo zemljišč, urbanistično načrtovanje in cilje kmetijske politike.
Evropska unija se sicer s pridelavo gensko spremenjenih pridelkov ukvarja že poldrugo desetletje, z novimi pravili pa je Evropska komisija leta 2010, ko jih je predlagala, želela doseči lažjo odobritev gensko spremenjenih poljščin na evropski ravni, saj po aktualni ureditvi države, ki jim nasprotujejo, blokirajo odobritev organizmov na ravni celotne Unije. Dekan mariborske Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Mario Lešnik nova pravila pozdravlja, saj meni, da dajejo članicam Evropske unije dovolj avtonomije pri odločitvi o tem, kakšne poljščine bodo gojile.
Čeprav bodo imele države po novih evropskih pravilih o gensko spremenjenih izdelkih pravico, da jih prepovejo, pa to vendarle ne bo tako enostavno. Države bodo sicer lahko prepovedale vse gensko spremenjene izdelke v celoti, če pa se bodo odločale za prepoved posamezne rastline, se bodo o tem morale pogajati s podjetji, ki se ukvarjajo z gensko spremenjenimi organizmi. Predstavnik Greenpeacea Marco Contiero.
Klavzulo o pogajanjih s panogo glede umika določenih sort GSO-jev je v zakonodajo uvrstila Velika Britanija. Nina Holland iz Corporate Europe Observatory meni, da je to storila na zahtevo lobistične skupine biotehnološke panoge v Evropski uniji Europabio.
Po mnenju Contiera obstaja bojazen, da se bodo države odločile za poganjanja s korporacijami, namesto da bi dosegle popolno prepoved skupin oziroma vseh GSO-jev:
Pod kakšnimi pogoji lahko država povsem prepove gojenje gensko spremenjenih organizmov na lastnem ozemlju?
Evropski parlament je v preteklosti glasno nasprotoval klavzuli o pogajanjih z industrijo. Contiero razloži, zakaj je bila zakonodaja navkljub preteklim nasprotovanjem sprejeta:
Slovenija je področje gensko spremenjenih organizmov uredila z zakonom o soobstoju gensko spremenjenih poljščin z drugimi kmetijskimi rastlinami, ki zahteva prijavo vsake pridelave GSO in upoštevanje varovanih pasov. Slovenska zakonodaja naj bi na tem področju veljala za eno najstrožjih v Evropski uniji, ki sicer, kot poudarja Mario Lešnik, v precejšnji meri kroji slovensko kmetijsko strategijo.
Lešnik sicer gojenju gensko spremenjenih poljščin v omejenem obsegu ne nasprotuje, vendar morajo biti te razmejene od drugih rastlin.
Nova zakonodaja Evropske unije sicer ne določa, kako naj se gojijo GSO-ji znotraj držav članic, določajo pa, kako naj se obnašajo države, ki GSO-je dovoljujejo v odnosu do sosed, ki te prepovedujejo:
Kot pozitiven primer tega, da bi gensko spremenjena koruza lahko vplivala na zmanjšano obremenitev okolja, Lešnik spomni na Dravsko polje.
Vstop gensko spremenjenih organizmov v Evropsko unijo pa se pripravlja tudi v prostotrgovinskem sporazumu TTIP, o katerem se intenzivno pogajajo Združene države in Evropska unija. Kot poudarja Nina Holland iz nevladne organizacije Corporate Europe Observatory, so nekateri gensko spremenjeni produkti iz Združenih držav, ki so nad tovrstnimi poljščinami precej bolj navdušene kot države na stari celini, v Evropi že dostopni, s prostotrgovinskim sporazumom pa se bo seznam le-teh še razširil.
Evropska komisija trdi, da se regulacije na tem področju ne bodo znižale, Hollandova razloži, na kakšen način lahko na evropski trg vstopijo GSO-ji brez sprememb na področju regulacij.
V Evropski uniji je dovoljena uporaba gensko spremenjene koruze in soje v krmi, pa tudi v prehrani, le da morajo biti označene vrednosti, ki presegajo 0,9 odstotkov:
Hollandova razloži, zakaj ni potrebno označevati prehranskih izdelkov, če ti vsebujejo manj kot 0,9 odstotka gensko spremenjenih organizmov.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj