Pacta sunt servanda – ali pa tudi ne
Donald Trump je s podpisom predsedniškega memoranduma napovedal enostranski odstop Združenih držav Amerike od tako imenovanega iranskega jedrskega sporazuma. Sporazum z uradnim imenom Joint Comprehensive Plan of Action so leta 2015 z iransko vlado podpisale stalne članice nadzornega sveta Združenih narodov – torej ZDA, Združeno kraljestvo, Francija, Rusija in Kitajska – ter Nemčija in Evropska unija. Italijanski novinar Giuseppe Acconcia, ki svoj fokus zanimanja usmerja na Bližnji vzhod, povzame začetek pritiskov na Iran, ki so na agendi zahodnih medijev vsaj od preloma tisočletja.
Zahodne države, predvsem ZDA, so sankcije stopnjevale do vrhunca v letih 2013 in 2014, saj so Iran potiskale k podpisu jedrskega sporazuma. Kar so sankcije povzročile in je osrednjega pomena, je drastičen upad iranskega izvoza nafte in zemeljskega plina. Leta 2007 je Iran izvozil skoraj milijardo sodčkov surove nafte, leta 2011 pa še dobrih 780 milijonov sodčkov. Nato je sledil strm padec in leta 2013, ko je bil izvoz najnižji, je iransko gospodarstvo izvozilo le še 360 milijonov sodčkov. Sankcije so prizadele tudi tehnološka podjetja v Iranu, ki so ostala brez pomembnih strojnih delov predvsem iz Združenih držav.
Iran je leta 2015 podpisal jedrski sporazum, s katerim zagotavlja redne inšpekcije Mednarodne agencije za jedrsko energijo in ohranja jedrski program v civilne namene. To pomeni na primer, da lahko iranski znanstveniki uran obogatijo le do mere, ki je predpisana, in ne zadošča za izdelavo jedrskega orožja. Agencija od podpisa sporazuma ugotavlja, da se Iran jedrskega sporazuma drži. Kljub temu je Izrael s premierjem Benjaminom Netanjahujem na čelu jedrskemu sporazumu v tej obliki nasprotoval že od začetka, kot poudarja politična analitičarka in sodelavka izraelskega spletnega portala Plus 972, Dahlia Scheindlin.
Argument, ki ga poudarjajo krogi Netanjahuja in AIPAC-a, izraelskega lobija v ZDA, je, da se iranski jedrski sporazum izteče po 15-ih letih od podpisa, kar drži. Takoj za tem pa naj bi Iran imel možnosti izdelave jedrskih raket, saj naj bi know how razvijali tudi sedaj, le da pod pretvezo miroljubne jedrske energije. Tako vsaj gre argument Netanjahuja, ki je pred dobrim tednom na novinarski konferenci predstavljal domnevno nova odkritja izraelskih tajnih služb.
Kaj je torej bilo veliko razkritje? Zgolj to, da je Iran leta 2017 domnevno premestil dokumente o jedrskem orožju. To, da je Iran imel program o jedrskem orožju, na primer Projekt Ahmad, o katerem je govoril tudi Bibi, je že leta 2015 v svojem poročilu ugotavljala Mednarodna agencija za jedrsko energijo. V poročilu piše tako: “Vrsta dejavnosti, pomembnih za razvoj jedrske eksplozivne naprave, je bila izvedenih v Iranu pred koncem leta 2003 s koordiniranimi napori, in nekaj dejavnosti je še bilo po 2003”. Po letu 2009 pa agencija ni več zaznala nobenih kredibilnih indikatorjev o dejavnostih v Iranu, ki bi lahko bile povezane z razvojem jedrskega orožja.
Acconcia retoriko Izraela o iranskem jedrskem programu povezuje s stigmatiziranjem Irana.
Po mnenju Scheindlin je Netanjahu v zadnjih mesecih navijal za izstop ZDA iz jedrskega sporazuma tudi zaradi težav, ki mu jih doma povzročajo javno mnenje in korupcijski škandali.
V Izraelu se je pred izstopom ZDA iz sporazuma po besedah Scheindlin veliko govorilo tudi o morebitnih predčasnih volitvah.
Acconcia meni, da izstop iz sporazuma situacijo v Siriji dodatno zapleta. V zadnjih dneh lahko namreč beremo novice o izmenjevanju ognja med izraelskimi in sirsko-iranskimi silami na jugu Sirije in Izraela. Sirsko-iranske enote so obstreljevale okupirano Golansko planoto, Izrael je napadel sirsko radarsko postajo in skladišče orožja.
S stališča Izraela je prisotnost iranskih sil v Siriji prevelika, pravi Acconcia.
Dopolnjuje Scheindlin.
Kot kaže, je ameriška vlada stališče glede bližnjevzhodnih vojaških in drugih operacij radikalizirala v zadnjih mesecih. Na položaj svetovalca za nacionalno varnost je Trump imenoval Johna R. Boltona, nekdanjega člana vlade Busha mlajšega, in Mika Pompea, prej direktorja Centralne obveščevalne agencije CIA.
Bolton je v začetku marca, še preden je bil imenovan za Trumpovega svetovalca, v intervjuju za Fox News precej jasno povedal, za kaj gre na Bližnjem vzhodu.
Na vprašanje novinarja, kje bi bile ZDA danes, če bi leta 2015 zbombardirale Iran, pa je Bolton odvrnil sledeče:
Nastavljanje ljudi, ki jih ameriški predsednik načeloma rad posluša, na položaje svetovalcev o zunanji politiki, je tako že napovedovalo izstop iz jedrskega sporazuma. Trump je v torek vendarle razglasil enostranski odstop od sporazuma in ponovno uvedbo sankcij.
Trump nadaljuje …
Trump je zaenkrat ostal brez podpore zaveznic, razen seveda Izraela, poleg tega pa tudi Saudove Arabije, Združenih arabskih Emiratov in Bahrajna. Vse podpisnice sporazuma se po drugi strani zavzemajo za njegovo ohranitev, pa četudi Rusija bolj vehementno kot Združeno kraljestvo. Toda Acconcia poudarja, da načelna pripravljenost Združenega kraljestva, Francije, Nemčije in Evropske unije še ne pomeni nujno praktične ohranitve sporazuma. Sankcije s strani vlade in finančnih institucij ZDA bodo grozile evropskim podjetjem, ki bi svoje posle z Iranom nadaljevala.
Zaenkrat je jasno, da se po šestem avgustu za Iran vračajo omejitve kupovanja ameriških dolarjev. Iste omejitve bodo veljale za globalni trg iranskega zlata, premoga, jekla, avtomobilov, valute in dolga. Po četrtem novembru bodo Združene države ponovno naložile sankcije na iranski izvoz nafte, pristanišča, centralno banko ter na zavarovalniški in bančni sektor. ZDA so prav tako ustavile posle podjetja Boeing z Iranom, ki so bili dovoljeni po dogovoru iz leta 2015.
Za Iran je tako veliko odvisno predvsem od Kitajske, ki je največja uvoznica njegove nafte. Je pa Kitajska z ZDA že zapletena v trgovinsko vojno, zato kitajskih podjetij načeloma ne bi smelo biti strah sankcij ZDA, poroča Financial Times. Prav tako ostaja vprašanje, do kolikšne mere je Iran uspel dedolarizirati svoje gospodarstvo, kar je deklarativni cilj vlade, ki rada posluje v evrih ali valutah drugih držav, kot je kitajski juan. Nadaljuje Acconcia.
Acconcia za konec Kultivatorja poudari opažanje, da ZDA sankcij po podpisu sporazuma nikdar niso popolnoma umaknile.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj