Počasi bo odzvonilo

Počasi bo odzvonilo

Oddaja
mladi za podnebno pravičnost
25. 9. 2020 - 17.00

Konec septembra se zaključuje javna razprava o Osnutku Dolgoročne podnebne strategije Slovenije do leta 2050. V osnutku je med drugim zapisano, da bo Slovenija do leta 2050 podnebno nevtralna in na podnebne spremembe odporna družba na temeljih trajnostnega razvoja. Izluščimo lahko nekaj ključnih besed, med njimi so ohranjena narava, krožno gospodarstvo, obnovljivi in nizkoogljični viri energije, trajnostna mobilnost in lokalno pridelana zdrava hrana. Poleg tega se osnutek kiti še s krilaticami o prilagojenosti in odpornosti družbe na vplive podnebnih sprememb. 

Piše tudi, citiramo: »Prehod v podnebno nevtralno družbo bo vključujoč, upoštevana bodo načela podnebne pravičnosti. Stroški in koristi prehoda bodo porazdeljeni pravično, tudi najranljivejšim skupinam prebivalstva bo omogočeno izvajanje ukrepov blaženja in prilagajanja.« Konec citata.

Protest!!!
Kapital ali narava?
 / 12. 5. 2020
Osnutek Dolgoročne podnebne strategije morajo do konca letošnjega leta pristojne institucije z okoljskim ministrstvom na čelu poslati v Bruselj Evropski komisiji in na Organizacijo Združenih narodov, skladno s Pariškim podnebnim sporazumom iz leta 2016. Osnutek predstavlja glavni državni dokument o spopadanju s podnebno krizo, danes pa so ga na spletni konferenci predstavili nekateri glavni deležniki njegovega nastanka. Pri izdelavi so sodelovali uslužbenci ministrstva za okolje in prostor, sodelavci Centra za energetsko učinkovitost pod okriljem Instituta Jožef Stefan, Kemijskega inštituta, Gozdarskega inštituta in podjetja PNZ. Dolgoročna podnebna strategija Slovenije 2050 je skladna tudi z Okvirjem dolgoročne podnebne politike Slovenije z imenom Slovenija in zdrav planet in z Uredbo Evropske unije o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov. Omeniti velja še Nacionalni energetski in podnebni načrt, krajše NEPN, ki je bil na vladi sprejet konec februarja letos in določa nekatere cilje, politike in ukrepe o energetski uniji. Sprejet je bil skladno s prej omenjeno evropsko uredbo, obravnava pa obdobje do leta 2030.

Za začetek predstavimo nekaj podnebnih ugotovitev. Od leta 1961 do 2019 se je povprečna temperatura zraka dvignila za okoli dve stopinji Celzija, logična posledica je dvig temperature površinskih voda in intenzivnejša evapotranspiracija. Spremembe padavin je težje zaznati in dokazati zaradi relativno velike medletne spremenljivosti količin - a kljub vsemu: količina padavin se je od leta 1961 do 2011 na ravni države zniževala. V zadnjem desetletju se je trend zmanjševanja padavin na ravni države ustavil. Napovedi za prihodnost niso nič kaj spodbudne. Temperatura bo vsekakor naraščala: po najbolj optimističnem scenariju se bo tudi zaradi emisij toplogrednih plinov zvišala za nekaj več kot eno stopinjo, po najbolj pesimističnem pa za 4 stopinje Celzija. Hkrati bo naraščala količina padavin, predvsem zimskih, povečala pa se bo poletna frekventnost izjemnih padavin. Kljub vsemu bodo poletne suše vse daljše in intenzivnejše. Vse te spremembe bodo, tako v osnutku, neposredno in posredno prizadele dejavnosti, kot so zdravstvo, kmetijstvo, gozdarstvo, energetika, predelovalna dejavnost in turizem. 

Podnebno nevtralnost do leta 2050 bomo poskušali doseči s tremi temeljnimi vzvodi - to so zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, krajše TGP, energetska učinkovitost in energija iz obnovljivih virov. Podrobneje tematiko opiše Matjaž Česen iz Centra za energetsko učinkovitost, ki deluje na Institutu Jožef Stefan.

Izjava.

Emisije naj bi se po sedaj predstavljenih načrtih glede na leto 2005 zmanjšale za med 20 in 36 odstotkov do leta 2030 in za med 55 in 66 odstotkov do leta 2040. O ciljih je na današnji predstavitveni konferenci, ki jo je pripravila Gospodarska zbornica Slovenije, svoje pristavil še okoljski minister Andrej Vizjak.

Izjava.

Osnutek Dolgoročne podnebne strategije do leta 2050 nadalje opisuje strategije po posameznih sektorjih. To so oskrba z energijo, industrija, promet in mobilnost, stavbe, kmetijstvo, raba zemljišč in gozdarstvo ter drugi sektorji, kamor sodijo odpadki in kmetijski stroji. 

Največ skupnih emisij toplogrednih plinov pri nas ustvari promet, leta 2018 okrog 33 odstotkov. Levji delež teh predstavljajo emisije v cestnem prometu - kar 99,4 odstotka -, železniški in letalski promet tako ustvarita za manj kot procent teh skupnih prometnih emisij. Emisije iz prometa so od leta 2005 pa do 2018 narasle za kar 32 odstotkov, te emisije naj bi do leta 2030 še naraščale. Več o razlogih za prometni primat Česen.

Izjava.

In prometni cilji? 

Izjava.

Uporaba električnih vozil - vse od osebnih avtomobilov pa do javnega prometa in tovornega prometa - bo torej predstavljala velike obremenitve za trenutni energetski sistem. Alarmanten je predvsem distribucijski sistem, ki bo potreben prenove. 

Posvetimo se še proizvodnji električne energije in toplote, ki je za prometom na drugem mestu po količini emisij toplogrednih plinov. Energetski cilj je doseganje minimalnih emisij do leta 2050, vmesna cilja pa sta glede na leto 2005 do leta 2030 zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 32 odstotkov in do leta 2040 zmanjšanje emisij teh za med 80 in 90 odstotkov. Danes največ emisij predstavljajo izpusti iz termoelektrarne na premog v Šoštanju in iz toplarne v Ljubljani. Že zaradi tega bo treba do leta 2050 nadomestiti proizvodnjo elektrike iz glavnine trenutnih objektov z izjemo hidroelektrarn in se preusmeriti. Če zelo poenostavimo, sta scenarija sledeča: izgradnja novega bloka jedrske elektrarne ali pa izgradnja elektrarne na biogene in sintetične pline. A možnost elektrarne na sintetične pline je zaenkrat še hipotetična, saj sintetični plini še niso implementirani. Te bodo uvajali postopoma. O prihodnji porabi elektrike več Česen.

Izjava.

Še kvantitavno: če je bila leta 2017 končna raba električne energije 13,7 teravatne ure, bo leta 2050 po ambicioznem scenariju 18,8 teravatne ure. Za primerjavo, jedrska elektrarna Krško na leto proizvede nekaj več kot 5 teravatnih ur električne energije, termoelektrarna Šoštanj pa okoli 4. Do leta 2050 se bo spremenila tudi struktura proizvodnje električne energije. Danes lahko površno rečemo, da jedrska elektrarna v Krškem, šoštanjska termoelektrarna in hidroelektrarne dajejo vsaka po tretjino električne energije. Leta 2050 naj bi bilo po napovedih največ električne energije pridobljene s pomočjo sončnih elektrarn, povečala pa naj bi se se proizvodnja hidroenergije. Seveda sta tukaj še že prej omenjena vira, to sta nov blok jedrske elektrarne ali elektrarne na sintetični plin.

Tretji največji delež toplogrednih plinov predstavlja sektor industrija s 17 odstotki skupnih emisij. Najbolj toplogredna je proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov, se pravi proizvodnja cementa, sledi ji proizvodnja kovin, nato proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja ter proizvodnja kemikalij in tehničnih izdelkov. Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo, prav tako v industrijskem sektorju, skupaj predstavljajo 25 odstotkov industrijskih emisij. O viziji industrijskega razvoja so v Osnutku zapisali naslednje, citiramo: »Doseganje minimalnih emisij v sektorju industrije do leta 2050 ob ohranjanju visoke stopnje konkurenčnosti sektorja in prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo. Slovenija si bo, upoštevajoč razsežnosti energetske unije, aktivno prizadevala za postopno razogljičenje industrije in zagotovitev finančnih spodbud za prestrukturiranje proizvodnih procesov z uvajanjem zelenih tehnologij.« Konec citata. Ne pozabimo omeniti še razvoja industrije 4.0, ki je povezana z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in internetom stvari. Glavni ukrepi so učinkovitejša uporaba energije in pa zopet sintetični plin.

Kaj pa kmetijstvo? Matjaž Česen iz Centra za energetsko učinkovitost:

Izjava.

Bo pa kmetijstvo po planu leta 2050 največji proizvajalec emisij toplogrednih plinov. 

Poleg transporta se največ energije v gospodinjstvih v Sloveniji porabi za ogrevanje. S stališča uradne bilance toplogrednih plinov se pri ogrevanju stavb še sedaj koristi velik del uporabe obnovljivih virov energije. Ogrevanje na drva ali drugo biomaso se namreč šteje za ogljično nevtralno. V prihodnosti je na tem področju predvideno še dodatno drastično zmanjšanje uporabe fosilnih goriv. Ukrepi so denimo obnova stavb, uporaba obnovljivih virov energije za ogrevanje in daljinski sistemi ogrevanja. Med toplogrednimi plini gospodinjstev pa je tudi metan. Ta nastaja pri gnitju in je količinsko manjši od ogljikovega dioksida, a je od slednjega približno dvajsetkrat učinkovitejši pri ustvarjanju efekta tople grede v atmosferi. Zato slovenski načrti omenjajo tudi prepoved odlaganja bioloških odpadkov na odlagališčih, ki je sicer že v veljavi, in zamenjavo greznic z biološkimi čistilnimi napravami. 

V nekaterih okoljskih nevladnih organizacijah pa so že pred današnjo predstavitvijo izrazili razočaranje nad Osnutkom Dolgoročne podnebne strategije. Predstavniki organizacije Focus, društva za sonaraven razvoj, so denimo v spletnem zapisu navedli, da je strategija nezadostna glede ciljev zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030, da je pri sektorskih ciljih zaznati pomanjkljiv pristop in da bi namesto jedrskega scenarija potrebovali scenarij 100% obnovljivih virov, ki bi hkrati dal večji poudarek zmanjšanju rabe energije. Tu je še dejstvo, da bo Osnutek seveda še popravljen in da manjka celo poglavje o ocenah učinka socialno-ekonomskih vidikov.

Intervju s predstavniki Mladih za podnebno pravičnost
 / 25. 9. 2019
Osnutku ostro nasprotujejo tudi pri Mladih za podnebno pravičnost. Ti so se danes v Ljubljani zbrali na protestu, s katerim so opozarjali na po njihovem mnenju premalo ambiciozne slovenske načrte za prehod v brezogljično družbo. Na protestih so nosili različne transparente z zanimivi napisi, denimo Manj ogljika, več kisika; Strategija za podnebni zlom in Kompostirajmo kapitalizem. Na problematiko so sicer opozorili že na prvi predstavitvi osnutka prejšnji teden, ko so vkorakali na konferenco in močno ujezili ministra Vizjaka. Njihovo stališče povzame Miha Mikelj, aktivist Mladih za podnebno pravičnost. 

Izjava.

Mikelj dvig povprečnih temperatur opiše še bolj plastično.

Izjava.

Predstavnik Mladih za podnebno pravičnost za konec pove še nekaj o aktivnostih organizacije, prizna pa tudi, da odnosi med njimi in okoljskim ministrstvom pod trenutno vladno konstelacijo niso rožnati. 

Izjava.

Nedvomno bo prehod v nizkoogljično družbo s krožnim gospodarstvom tudi velik finančni zalogaj. A Matjaž Česen ostaja relativno optimističen:

 Izjava.

Slovenija, takisto Evropska unija in svet, bodo o podnebnih spremembah in o njihovih vplivih na naravo, okolje in družbo brez dvoma še veliko govorili. Hiter odziv velja! Ob tem pa ne gre mimo verza, ki ga je zapisal angleški pesnik John Donne: Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; vsak človek je kos celine, del kopnega. Komu zvoni? Zvoni tebi. Zvoni nam. 

Vir slike: Facebook stran Mladih za podnebno pravičnost

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.