Postana politična realnost Albanije

Postana politična realnost Albanije

Aktualno-politična novica
11. 12. 2015 - 17.00

Albanska opozicija je v torek, 8.decembra, na državni praznik, s katerim slavi upor albanskih študentov proti komunistični oblasti, organizirala masovni protest proti socialistični vladi Edi Rame. Po ocenah organizatorja - Demokratične stranke Albanije - se je demonstracij udeležilo okoli 300.000 ljudi, vendar se realnejše številke gibljejo med 30.000 in 50.000. Visoka nezaposlenost, višanje cen javnih storitev in splošna razširjenost korupcije ustvarjajo med prebivalstvom vse več nezadovoljstva. Zaradi manka alternativnih političnih strank ali gibanj ljudski gnev za izrabo lastnih pragamtičnih ciljev uporabljajo obstoječe politične elite, ki se na oblasti izmenjujejo od časov komunizma. Več o protestih Redi Muçi, član gibanja Per Universitetin in profesor na Politehnični univerzi v Tirani.

Izjava

Protest opozicije zoper politiko aktualne vlade je sicer precej dvoličen. Čeprav je aktualna vlada uvedla progresivno obdavčitev, med prakticiranjem političnih programov omenjenih strank znatne razlike ni. Pojasni urednik albanskega časnika Shqiptarja Genc Kondi.

Izjava

V kontinuiteti neoliberalne politike obeh strank in nezadovoljstvu, ki ga generira, pa Muçi tudi vidi razlog za trenutno ljudsko podporo opoziciji.

Izjava

K površinskim spremembam bolj ali manj iste politike prispeva tudi albanski volilni sistem, ki za vstop v parlament zahteva preseganje 5-odstotnega praga. Ben Andoni, novinar Javanews:

Izjava

Socialistična stranka Albanije, ki je socialistična zgolj po imenu, je na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2013 prevzela oblast, na premiersko mesto pa je stopil njen predsednik Edi Rama. Zakonodajne reforme, ki jih je v zadnjih dveh letih uveljavila tranzicijska levica, komentira Muçi.

Izjava

Takšna kozmetična politika, ki ne seže v izboljšanje socialnega položaja večine prebivalstva, je tekom let za seboj pustila težko vzdržno stanje. Po podatkih Združenih narodov je leta 2012 skoraj tretjina ljudi, rojenih v Albaniji, živelo zunaj države. Ti migranti pa so predstavljali tudi velik delež dohodka, saj so iz tujine pošiljali velike količine denarja. Vsota tega je namreč po izračunih Združenih narodov v letu 2012 znašala dobro milijardo dolarjev, kar v državi, kjer je povprečna plača 330 evrov na mesec, predstavlja znaten delež. Seštevek je bil sicer izračunan po krizi leta 2009, ki je zmanjšala omenjen dotok denarja, migracije pa so zaradi slabega ekonomskega stanja še vedno v mislih velikega števila Albancev. Kondi.

Izjava

Omenjena skupna politika pa je prav tako prispevala k ohranjanju in razbohotenju koruptivnih praks. O močni prežetosti albanskega vsakdana in še posebej sodnikov in tožilcev s korupcijo nadaljuje Kondi.

Izjava

Ključen vpliv na nacionalno politiko Albanije in sprejemanje zakonodaje ima interes mednarodnih korporacij in tudi albanska ekonomska elita. Nadaljuje Muçi.

Izjava

Aktualni korupcijski aferi, razkriti v tem letu, pričata o izčrpavanju države s strani mednarodnega kapitala. Primer kanadskega energetskega podjetja Bankers Petroleum razloži Muçi.

Izjava

Privatizacija javnih podjetij je redna spremljevalka programov strank tranzicije in nič drugače ni v Albaniji. Češko energetsko podjetje ČEZ je s prevzemom lastništva nad državnim Električnim distribucijskim podjetjem Albanije prevzelo tudi 200 milijonov evrov dolga uporabnikov storitev. Načrt češkega podjetja je bil, da ta dolg s pomočjo lokalnih podjetij izterja od albanskih državljanov, vendar se, zaradi prevare albanskega podjetnika, ni uresničil.

Izjava

Vpletenost političnih funkcionarjev v privatizacijske posle je jasno razkrila ravno afera okoli podjetja ČEZ. Pomebno vlogo pri navezovanju stikov in prenosu podkupnin naj bi po sodnih pričanjih imel tudi trenutni predsednik državnega zbora Ilir Meta.

Izjava

K ohranjanju in nadaljevanju omenjenega stanja pa močno vpliva tudi ideologija evropske integracije, ki je po mnenju Mučija prevladujoča. Predlogi evropskih institucij namreč niso preizpraševani ter so pri večini političnih in javnih figur sprejeti kot samoumnevno dobri.

Izjava

Upoštevanje priporočil evropskih institucij, kot je Mednarodni denarni sklad, je sicer imelo za posledico tudi sprejetje zakonodajnega ukrepa, ki je fleksibiliziral delovno silo ter posledično povzročil upad socialnega stanja večine prebivalstva. O zanašanju albanskega režima na retoriko Evrope in njenega učinka na upe državljanov današnji Kultivator zaključi Muçi.

Izjava

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.