Sluga naroda
Novoizvoljeni ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski bo čez en mesec uradno prevzel funkcijo od Petra Porošenka, ruski kolega Vladimir Putin pa mu je že izrekel dobrodošlico v obliki ponudbe ruskih državljanstev vsem ukrajinskim državljanom.
Porošenko bo tako postal bivši predsednik Ukrajine, ki je vladal med letoma 2014 in 2019. Od tako imenovane majdanske revolucije do konca desetletja. Če je soditi po volitvah, bo ostal v spominu kot neuspešen mandat. V drugem krogu je namreč politični novinec in do nedavnega le televizijski komik Zelenski osvojil dobrih 73 odstotkov oddanih glasov ter osvojil večino v vseh regijah, razen v eni. V tolažbo je Petro ‘Čokoladni baron’ Porošenko osvojil glas Ukrajincev v tujini.
Ben Aris, urednik spletnega portala bne IntelliNews, Putinovo ponudbo vidi kot provokacijo, a tudi taktično potezo.
Na potencialno pomembnost podeljevanja ruskih dokumentov zunaj njenih meja opozarja tudi Andrej Stopar, odgovorni urednik prvega programa Radia Slovenija in nekdanji dopisnik iz Ruske federacije.
Zelenski se je na besede Putina odzval nepričakovano ostro.
“Ruskim oblastem bi predlagal, da ne poskušajo zapeljati ukrajinskih državljanov z ruskimi potnimi listi. Seveda, mogoče so še posamezniki, ki so pod vplivom propagande in upajo, da bodo zaslužili kaj dodatnega denarja ali pobegnili kazenski odgovornosti … Kar ločuje nas, je, da ima Ukrajina svobodo govora, medijev in interneta. In zato vemo, kaj ruski potni listi res pomenijo:
- pravica biti pridržan na mirnih protestih
- pravica ne imeti svobodnih in poštenih volitev
-pravica pozabiti, da neodtujljive človekove pravice in svoboščine sploh obstajajo.”
Zelenski je nadalje v odgovor Putinu, ruskim državljanom in “vsem narodom, ki trpijo pod avtoritarnimi in koruptivnimi režimi” ponudil ukrajinske potne liste.
Glavobol so komaj tri dni po izvolitvi Zelenskemu povzročili tudi domači zakonodajalci, ko je ukrajinski parlament sprejel zakon, ki uvaja rigorozne omejitve pri uporabi ruskega jezika v medijih, v uradnih postopkih ter šolstvu. Zakon, ki je prvotno usmerjen proti številni ruski manjšini, je Ukrajino pahnil v konflikt še s preostalimi sosedami, ki imajo lastne manjšine znotraj meja Ukrajine.
Stopar pojasni unikaten položaj, ki ga ima ruski jezik v ukrajinski družbi. Nepojmljivo za srednjeevropski koncept nacionalne države, ruski jezik v Ukrajini ni močno vezan na geografski položaj ali etnično ozadje govorca. Volodimir Zelenski sam je na primer bil rojen judovskim staršem v mestu Krivij Rig v osrednji Ukrajini, njegov prvi jezik pa je ruski in ga govori celo bolje kot ukrajinsko.
Zgodovinsko gledano ukrajinski jezik ni imel statusa uradnega jezika, v času Sovjetske zveze pa je bil še dodatno potisnjen v kot napram ruskemu.
Stopar opozarja, da se z novim zakonom in bolj nacionalistično politiko na splošno izgubljata resnična ukrajinska dediščina in kultura, ki je vedno bila konglomerat različnih vplivov ter jezikov.
Porošenko je resda bil podpornik sprejetega zakona o jeziku, do katerega je bil Zelenski bolj zadržan, a dejstvo ostaja, da Porošenko ni začel procesa ukrajnizacije, pred njim je tovrstno politiko še bolj zavzeto zagovarjal en drugi postrevolucionarni predsednik, Viktor Juščenko, ki je vladal med letoma 2005 in 2010.
Vojna na vzhodu medtem še vedno poteka. S strani Rusije aneksirani Krim po besedah Arisa ni več na radarju navadnih ukrajinskih državljanov, želje in zahteve po vrnitvi republik Donjeck in Lugansk pa ostajajo.
Zelenski je v omenjenem odgovoru Vladimirju Putinu na njegovo ponudbo pasušev vnovič izrazil pripravljenost na intenzivnejši mirovni proces. Po ustavni ureditvi Ukrajine mu kaj več v prvih štirih mesecih ne bo preostalo, oktobra so na sporedu parlamentarne volitve.
Aris je mnenja, da bo stranka Zelenskega ekonomsko liberalne narave, o morebitnih sodelavcih stranke ni bilo veliko govora. Če utegne obdržati visoko popularnost, si lahko Zelenski obeta veliko sedežev v parlamentu, s čimer pa pride tudi odgovornost in z njim pritiski. Mediji so v javnost plasirali veliko zgodb o njegovih povezavah z več različnimi oligarhi, najjasnejša med njimi je vez z Igorjem Kolomojskim, tajkunom, ki je po sporu s Porošenkom svojo podporo namenil Zelenskemu, ki je svojo komično serijo oddajal ravno na televiziji v lasti omenjenega oligarha.
Zelenski se lahko tolaži, da bo vroče poletje lahko preživel v luksuzni vili, ki jo je njegova žena kupila po sumljivo ugodni ceni od Oleksandra Burjaka, še enega v nizu tajkunov, ki tako ali drugače tvorijo ukrajinski politični prostor.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj