Ukrajinska prihodnost Moldavije

Poslanci evropskega parlamenta so s 535 glasovi proti 94 ratificirali dogovor med Evropsko unijo in Moldavijo. Ta potrjuje vključitev Moldavije, ki meji na Romunijo in Ukrajino, v prostotrgovinsko območje EU. Dogovor vključuje celotno Moldavijo, torej ozemlje vključno z avtonomnima regijama. Znotraj Moldavije obstajata dve tovrstni regiji, in sicer Transnistrska oziroma Pridnestrska republika na vzhodni meji, katero že od leta 1992 varuje ruska vojska, in pa Gagavzija na jugu. V mednarodni skupnosti sta obe videni kot del Moldavije, obe pa sta prav tako že izrazili možnost odcepitve od Moldavije oziroma osamosvojitve v prihodnosti. Dejstvo ostaja, da je večina prebivalstva Moldavije, podobno kot v primeru Ukrajine, sicer nagnjenih k bolj tesnemu povezovanju z Evropsko unijo. O razlogih, zakaj je temu tako, smo govorili z Andrejem Stoparjem, dolgoletnim dopisnikom iz Moskve.

Izjava

Prebivalstvo Moldavije je tako vse prej kot združeno v željah po približevanju Evropski uniji, ki sporazume utemeljuje na, citiramo: “geografskih, zgodovinskih, in kulturnih vezeh”. Z zgodovinarjem Božom Repetom smo govorili o tem, če je ob realnosti razdeljenega prebivalstva, sploh mogoče govoriti o enotnih kulturnih in zgodovinskih vezeh.

Izjava

Grožnje po tem, da se bo ena ali druga avtonomna regija odcepila, se v veliki meri nanašajo na odnose Moldavije z Rusijo. Kadarkoli moldavijska vlada nakaže željo po večjem povezovanju z EU, se temu uprejo oblasti v omenjenih regijah, in podobno se je zgodilo tudi tokrat. V procesu oblikovanja in sprejemanja dogovora z EU se je oglasil predsednik Gagavzije, Mihail Formuzal. Čeprav pravi, da si Gagavzija želi ostati znotraj meja Moldavije, je zatrdil, da se bo v primeru, da ta sprejme dogovor z EU, regija osamosvojila. Tudi Jevgenij Ševčuk, predsednik samooklicane Pridnestrske republike, je opozoril, da se bodo v primeru približevanja Moldavije Evropski uniji, sami še bolj naslonili na Rusijo.

Celotna Moldavija je sicer izjemno vezana na Rusijo in njihovo dobavo plina, nafte in premoga. Le dva dni pred tem, ko je Evropski parlament ratificiral sporazum, je moldavska vlada podaljšala svoj dogovor z ruskim Gazpromom, ki govori tako o dobavi plina za moldavske potrebe, kot tudi uporabo moldavskega ozemlja za tranzit skozi državi v članice EU. Moldavija je sicer letos začela manjšati svojo popolno odvisnost od ruskega plina, katerega zdaj delno uvaža iz sosednje Romunije, a to še vedno predstavlja le nekaj odstotkov celotnega uvoza. Vprašanje je, kaj lahko tesnejše povezovanje z EU Moldaviji sploh prinese. Dosedanji sporazum vključuje predvsem veliko prilagajanja s strani Moldavije, medtem ko je zavez s strani Unije malo. Več o tem, strokovnjak za mednarodno varnost, Anton Bebler.

Izjava

Gagavzija je popolnoma ekonomsko odvisna od Rusije, v katero izvaža velik del svojih kmetijskih proizvodov, najbolj pomemben pa je izvoz vina. V primeru, da bi se Moldavija pridružila EU in njenemu trgu, bi se končala podpora s strani Rusije, s tem pa tudi možnost izvoza izdelkov, katerega Rusija močno manipulira že sedaj. Čeprav se torej del prebivalstva Moldavije s sporazumi z EU ne strinja, in celo grozi z odcepitvijo, pa se postopki premikajo naprej. O tem, kako je tovrstno forsiranje sporazuma vplivalo na razmere v Ukrajini, in kakšna so pričakovanja glede dogajanja v Moldaviji, nadaljuje Anton Bebler.

Izjava

O tem, če gre pri dogovorih z Moldavijo za dejanske želje po priključevanju Moldavije k EU, ali le širjenje političnega vpliva v tekmi z Rusijo, se sprašuje tudi Andrej Stopar, ki nam je predstavil svoj pogled na podobnosti in razlike med ukrajinsko in moldavsko situacijo.

Izjava

Nadaljevanje z približevanjem Moldavije k EU ima lahko hude posledice za celotno moldavsko prebivalstvo, saj obstaja resna možnost, da na območju avtonomnih regij pride do konfliktov. Kakšni so možni scenariji v prihodnosti, če se avtonomni regiji res odločita za nadaljne korake, ne v smeri oblikovanja konfederacije, ampak kar odcepitve od Moldavije?

Izjava

Predvsem delovanje Evropske unije je tisto, ki je sedaj situacijo pripeljalo do točke, na kateri se kaže odprtje novih konfliktnih con na vzhodnih mejah. Kakšen je bil v procesu, ki je vodil do sem, odnos predstavnikov EU do različnih skupin znotraj Ukrajine, in sedaj Moldavije, in kako je to vplivalo na razvoj dogodkov? Več o zelo enostranskem pristopu uradnikov, Anton Bebler.

Izjava

Za vzhodno-ukrajinski regiji oziroma samooklicani republiki Doneck in Lugansk, da bi v vojni na vzhodu Ukrajine dočakali mir, se kot najverjetnejši scenarij za dosego le-tega navaja pridnestrski primer zamrznjenega konflikta. A lahko kaj kmalu dočakamo destabilizacijo razmer v tej regiji. EU lahko s ponovno nespretnim in diplomatsko neveščim delovanjem, neupoštevaje želje avtonomne pokrajine Gagavzije in de facto od leta 1992 samostojnega Pridnestrja, sicer mednarodno nepriznanega, postane soodgovorna za še eno vojno. Andrej Stopar.   

Izjava