Vohunjenje 21. stoletja

Vohunjenje 21. stoletja

Aktualno-politična novica

V luči takoimenovane afere Snowden, ki je pozornost javnosti usmerila na obseg državnega zbiranja informacij o svojih podanikih s strani obveščevalnih agencij, je potrebno poudariti, da niso krive le Združene države Amerike. Poleg zbiranja podatkov s strani ameriške Agencije za nacionalno varnost - NSA - prek programa “PRISM”, je kmalu zatem v javnost prišla informacija, da britanski Državni komunikacijski urad - GCHQ - prestreza podatke direktno na podvodnem optičnem kablu. Najnovejša razkritja pa v družbo držav z obsežnimi obveščevalnimi programi svojih državljanov umešča francosko zunanjo obveščevalno agencijo, ki prisluškuje in zbira podatke o francoskih državljanih, kakor tudi o mednarodni komunikaciji, ki potuje prek francoskega ozemlja. Zbrani podatki romajo v informacijski center, do katerega lahko dostopa ostalih sedem francoskih obveščevalnih agencij.

Obveščevalna dejavnost in zbiranje podatkov o državljanih, kakor tudi o vsej drugi komunikaciji, ni nič novega in je vseprisotna v praktično vseh modernih državah. V nadaljevanju smo se pogovarjali z Vladimirjem Pivovarom, bivšim šefom vojaško-obveščevalne službe v Skopju. Pivovarov komentira delovanje mednarodnega vohunskega sistema od posameznih držav, do mreže, ki se s tem ustvarja:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Edward Snowden je z objavo informacij o delovanju ameriške obveščevalne službe, ki se imenuje National Security Agency odprl platformo za razmislek o vohunskih službah. O tem kako delujejo, kje in na kaj so bolj pozorne, o shranjevanju informacij ter o tem, kako se le-te uporabljajo. Govori Vladimir Pivovarov:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Primer Snowdena je partikularen, saj odkriva tudi plačevanje za nakup vohunskih informacij ter “outsourcanje” obveščevalne dejavnosti. Snowden namreč ni bil zaposlen kot državni uslužbenec varnostne agencije, temveč je delal za privatno korporacijo z dostopom do tajnih informacij. V širšem smislu lahko to interpretiramo kot privatizacijo javnega, oziroma privatizacijo področij, ki so bila tradicionalno pod izključno domeno države. Nadaljuje profesor na Fakulteti za družbene vede Andrej Lukšič:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Z dostopom neposvečenih posameznikov, torej civilistov, do tajnih podatkov se obenem lahko razlaga odločitev Snowdena, da opozori javnost, čeprav si je s tem aktom zagrenil življenje. Nadaljuje Andrej Lukšič:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Dotično problematiko odpira tudi Pivovarov, ki vohunjenje deli na Ekonomsko in Politično špijonažo. Obe veji delujeta na način zbiranja informacij. Z razvojem tehnologije je napredovalo tudi vohunjenje. Informacij je ogromno in posledično njihovo procesiranje traja precej časa. Poleg tega so informacije same na voljo naročnikom, ki plačajo vohunskim službam za pribobitev le-teh. Prihaja do zlorab. Govori Pivovarov:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

V četrtek so evropski poslanci sprejeli odločitev, da bo parlamentarni odbor za državljanske svoboščine temeljito raziskal domnevne nadzorne dejavnosti ameriških oblasti, vključno s prisluškovanji v prostorih Evropske unije in drugimi obtožbami vohunjenja, ter o tem poročal do konca leta. Poslanci so prav tako pozvali k zagotavljanju zaščite žvižgačev, ter podali neobvezujočo odločbo o prekinitvi izmenjave obveščevalnih podatkov z Američani, dokler ti ne razjasnijo načina in obsega vohunjenja. Trenutno veljata dva progama izmenjave podatkov - prek prvega programa se izmenjuje finančne podatke, s katerim se poskuša omejiti pretok tako imenovanega terorističnega denarja, drugi pa zajema podatke o letalskih potnikih, kjer se išče domnevne teroriste. Po mnenju Pivovarova Evropske države delujejo nekoliko užaljeno ob spoznanju dejstev o vohunjenju:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

O razlogih za glasovanje v evropskem parlamentu in odnosu do razkritih obsežnosti prisluškovanja in zbiranja informacij smo se pogovarjali tudi z Evropskim poslancem Ivom vajglom:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Po mnenju Iva Vajgla ne gre le za moralno spornost, temveč vseprisotno pripravljenost do obsežnega zbiranja podatkov:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Posledica glasovanja v evropskem parlamentu bo verjetno tudi prespraševanje metod prisluškovanja in zbiranja podatkov na ravni celotne Evropske unije. Nadaljuje Ivo Vajgl:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

O bodočem razvoju zgodbe državnega prisluškovanja in imaginariju, ki ga zavedanje nadzora povzroča v državljanih, je svoje mnenje izrazil Andrej Lukšič:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Ob koncu dneva je Edward Snowden z objavo informacij vendarle postavil trn v peto Združenim državam Amerike. Kako tako imenovanega žvižgača vidi bivši šef vojaško-obveščevalne službe v Skopju Vladimir Pivovarov?:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Zaključimo pa z Ivom Vajglom in njegovo pobudo za azil Snowdenu v Sloveniji:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Kakorkoli se bo nadaljna zgodba in zgroženost javnosti nadaljevala, se je smotrno zavedati, da se večino naše komunikacije shranjuje za vso večnost. V Ameriki kroži vic: “Če ti crkne trdi disk, pokliči NSA za backup.”

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness