Zadnji požirek haškega sodišča

Z drugostopenjsko sodbo v primeru 6 nekdanjim visokim predstavnikov bosanskih Hrvatov , obtoženih zločinov v Bosni in Hercegovini, je haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v sredo naredilo zadnje procesno dejanje pred iztekom mandata konec leta. Po novem letu ga delo čaka le še v primeru pritožb na prvostopenjske sodbe, sicer pa je sodišče, ustanovljeno leta 1993, svoje poslanstvo zaključilo. V kolikšni meri je bilo pri tem uspešno in je prispevalo k zmanjšanju napetosti med narodi bivše Juge, bomo ob zadnjih sodbah razpredali v tokratnem Kultivatorju.

Zaključek 24-letnega delovanja mednarodnega sodišča za bivšo Jugoslavijo je pripadel šestim visokim predstavnikom med vojno samooklicane Herceg-Bosne, ki so bili že na prvi stopnji spoznani za krive zločinov nad bošnjaškim prebivalstvom. Pravzaprav je pripadel enemu od njih, nekdanjemu poveljniku bosanskih Hrvatov generalu Slobodanu Praljaku, ki je s popitim strupom poskrbel za teatraličen samomor. Slednje je v hrvaški javnosti in politiki, kot pojasnjuje novinar Drago Hedl, povsem zameglilo dejstvo, da je sodišče potrdilo prvostopenjsko sodbo in šesterico obsodilo na skupaj 111 let zapora.

Izjava

Prizivni senat haaškega sodišča je ob tem potrdil tudi odgovornost tedanjega hrvaškega vodstva za agresijo in zločine v Bosni in Hercegovini. V sodbi je ugotovil obstoj zločinske organizacije, na čelu katere so stali prvi hrvaški predsednik Franjo Tuđman in že pokojna nekdanji hrvaški obrambni minister Gojko Šušak ter načelnik glavnega štaba hrvaške vojske Janko Bebetko in ki je imela za cilj etnično čiščenje Bošnjakov z namenom vzpostavitve tako imenovane velike Hrvaške. Prav s tem pa se hrvaška vladajoča politika sooča najteže.

Izjava

Čeprav je za revizijo sodbe, kot smo slišali, malo možnosti, pa je hrvaški premier Andrej Plenković, ob tem ko je sodbo označil za nepravično, napovedal uporabo vseh pravnih sredstev za njeno izpodbijanje. Ker pa se zaveda, da bi Evropska unija kaj takšnega  pospremila z zadržki, je vlada v odzivih kljub temu obirala diplomatsko retoriko. Diplomatskosti pa ni bilo opaziti pri hrvaški predsednici Kolindi Graber Kitarović, ki je v dokaj shizofrenih izjavah na eni strani koketirala z nacionalističnim delom domače javnosti, po drugi pa se skušala ne zameriti Zahodu.

Izjava

Pred sredino odločitvijo haaškega sodišča se je v delu politike in medijev zbujal vtis, da bi prizivni senat utegnil spremeniti prvostopenjsko sodbo. To se ni dogodilo in Hrvaška jo mora po mnenju Hedla čim prej sprejeti. Toliko bolj, ker je bila sama med pobudnicama za ustanovitev posebnega sodišča za zločine, storjene med jugoslovanskimi vojnami.

Izjava

Sodbe pa hrvaška politika ni sprejela povsem enotno. Poslanci opozicijskih socialdemokratov, z izjemo enega, in predstavniki stranke GLAS so obstruirali posebno sejo hrvaškega sabora, na kateri je ta s posebno izjavo izrazil nestrinjanje z razsodbo. Kot pojasnjuje Hedl, so te delitve v hrvaški politiki podobne kot v času vojne.

Izjava

Prejšnji teden pa je v mednarodni javnosti odmevala sodba v primeru enega glavnih akterjev vojne v Bosni in Hercegovini Ratka Mladića. Poveljnika vojske bosanskih Srbov je sodišče na prvi stopnji spoznalo za krivega po 10-ih od 11 točk v obtožnici, med drugim tudi za genocid v Srebrenici, in ga obsodilo na dosmrtno zaporno kazen. Takšen razplet je bil v Srbiji pričakovan. Medtem ko srbska politika in javnost menita, da zaradi tega, ker mora biti Srb v Haagu vedno kriv, pa je Nemanja Stjepanović, predstavnik srbske nevladne organizacije Humanitarni fond, obsodilno sodbo pričakoval predvsem zaradi neizpodbitnih dokazov.

Izjava

Srbski politični vrh se je s prozornimi pozivi k stremljenju v prihodnost izognil konkretnejšemu komentiranju sodbe. Načelna zavezanost evropski poti je predsedniku Aleksandru Vučiću in kompanji narekovala diplomatsko držo, čeprav je jasno, da tako v srbski politiki kot v javnosti haaško sodišče nikoli ni imelo odkrite podpore.

Izjava

Glavni splošni srbski očitek haaškemu sodišču za nekdanjo Jugoslavijo je, da je obsodil v glavnem srbske obtožence, medtem ko so se glavni obtoženci drugih narodov zmazali z oprostilno sodbo.

Izjava

Sodišče pa v svojem delovanju ni prineslo popolnega zadoščenja srbskim žrtvam. Glavni obtoženci zločinov nad srbskim prebivalstvom, na primer Ante Gotovina, Naser Orić in Ramuš Haradinaj, so bili pred sodiščem oprani krivde.

Izjava

Sodišče je leta 2012 le za neko obdobje spremenilo pravila igre in med potrebne obremenilne dokaze vključilo tako imenovan “specifični ukaz”. Namesto do tedaj zadostnega nudenja vojaške asistence in zavedanja o poteku zločina s strani obtoženega je sodišče s tem zahtevalo še dokaz, ki bi pričal o neposrednem ukazu s strani obtoženega. Predvsem zahteva za specifični ukaz, zaradi česar je bil oproščen Gotovina in kasneje dva predstojnika srbskih obveščevalnih služb, je sprožil obtožbe o politični motiviranosti sodišča. Strokovnjakinja za mednarodno kazensko pravo Dominika Švarc Pipan:

Izjava

Ob sredinem izreku sodbe šestim nekdanjim visokim predstavnikom bosanskih Hrvatov je haaško sodišče pozvalo Hrvaško, da nadaljuje s pregonom zločinov obtoženih posameznikov, ki so ostali na svobodi. Glede na slabe izkušnje iz preteklosti je po mnenju Hedla težko verjeti, da bodo hrvaške oblasti poziv kmalu upoštevale.

Izjava

Tudi Srbija se s pregonom zločinov na nacionalni ravni ni izkazala. Sodne procese je izkoriščala predvsem zato, da bi prikrila odgovornost takratnega političnega in vojaškega vodstva  v Srbiji. Nemanja Stjepanović, predstavnik Humanitarnega fonda.

Izjava

Kakšna so merila glede procesiranja osumljencev vojnih zločinov na mednarodnem sodišču ter nacionalnih sodiščih, pojasni Švarc Pipan:

Izjava

Stjepanović ob tem opozarja, da je Evropska unija v zadnjem obdobju oslabila pritisk na države bivše Juge, da pospešijo pregon zločincev.

Izjava

Posebej pomembna nova normativa, ki sta se vključila v mednarodno zakonodajno prakso na račun jugoslovanskih vojn, sta uvrstitev posilstva in skupnega hudodelskega podviga v nabor vojnih zločinov. Nadaljuje Švarc Pipan:

Izjava

Sodišču se mandat izteče prihodnji mesec, a delo še ni povsem končano. Kako bo to potekalo in kateri primeri so še odprti:

Izjava

Mednarodno haaško sodišče za zločine na področju bivše Jugoslavije je bilo leta 1993 ustanovljeno s ciljem, da s kaznovanjem odgovornih za vojne zločine pripomore k pomiritvi napetosti med narodi razpadle federacije. Svoje misije po mnenju Draga Hedla ni izpolnilo.

Izjava

Bolj pozitivno pa opravljeno delo haaškega sodišča ocenjuje Nemanja Stjepanović, s katerim zaključujemo tokratni Kultivator. Meni, da njegova zapuščina nudi dober potencial za pomiritev strasti, od političnih akterjev in širše javnosti pa je odvisno, ali ga bodo izkoristili.

Izjava